Full text of "Moj Micro 1985 03"

See other formats





SHARP 


ZA DIJAKE, STUDENTE IN INZENIRJE JE PRIMERNO ZNANSTVENO 
“ACUNALO NA SONCNE CELICE S SPOMINOM, 56 ZNANSTVENIH FUNKClJ. 
3ENA 62 DM IN 30% DINARSKIH DAJATEV. 

ZA ZAHTEVNEJSE PA NUDIMO RACUNALNIK MZ-731 KOMPLET 
(TISKALNIK, KASETNIK, BARVNI DISPLAY). GENA KOMPLET 
RACUNALNIKA JE 1975 DM IN OKOLI 65% DINARSKIH DAJATEV. 

DOBAVA IZ KONSIGNAClJE 


ZASTOPA IN PRODAJA 

IMH Mercator — Mednarodna trgovina 

M«rc*tor LJUBLJANA, TITOVA 66 



Marec 1985. — Stevilka 3 


Risba na naslovni strani Zlatko Drear 

C ommodore PC. . . eden najvecjih proizvajalcev hisnih 

radunalnikov na svetu je naredil kopijo slovitega poslovnega 
radunalnika IBM PC. Mar to pomeni, da z letom zamude 
stopamo V Orwellovo leto, da bo razgibani silieijski svet izgubil 
zalet in se pride! uniformirati? Bodo koristi, ki jih prinaSa 
standardizaeija, veeje od njenih omejitev? V svetu poslovnih 
radunalnikov je, kot kaze, vse odiodeno. Zacetnik te industrijske 
ve/e, Apple, je sedaj edini med giganti, ki ne prisega na tri modre 
drtein neodgovarja na izziv z znizevanjem cen, temvedisde 
inovacijske resitve. 

Med hisnimi radunalniki je navidezno zatidje po vojni cen, vkateri 
so propadli vsi tisti, ki so se v obdobju radunalniskega booma 
zapianirali. Nastal je kup novih firm, ki si skusajo zdaj na novo 
razdeliti pogado, od katere sta si doslej rezala velike kose mavrica 
in C-64. Pisall smo ze o radunalnikih MSX, schneiderju in drugih, 
ki pa so vendarle se vedno predstavniki stare, 8-bitne generaeije - 
ponujati mora ved kot vzorniki, vender zasebojnima tollkopodpore. 
A kar je se pomembnejde od tega, na obzorju je nova generaeija 
hidnih radunalnikov, ki sta jo pred enim ietom nakazala macintosh 
na zgornjem in QL na spodnjem koncu cenovnega razreda. Obeta 
se torej zanimiva racunalniska pomlad, o kateri vas bo Moj mikro 
obvesdal iz prve roke . . . Tako kot vas zdaj obvesda o dogajanju v 
Frankfurtu. 

Nekateri nam oditajo, da proved strezemo tujim interesom, da 
premalo pisemo o domadi pameti in domadem hardveru. Ni se 
nam treba zagovarjati: odziv na nase razpise je presegel vsa 
pridakovanja in dedalje ved brajeev more na straneh Mojega mikra 
predstaviti »domado pamet”. Ce prelistate samo to stevilko, boste 
videii, da skrbno zasledujemo tudi uvajanje radunalniske 
tehnoiogije v nase delovne organizaeije, dalje raziskovaino deio v 
znanstvenih usfanovaAi. Poudarek, ki smo ga v tej dtevilki namenili 
Frankfurtu, prav nid ne odriva v ozadje iskanja in premikov na 
domacih tieh. Res pa je, da moras doma vdasih ze kar vsiljivo 
prositi tako raziskovalce kot proizvajaice, da bi javnosti predstavili 
piod svoje pameti in deio svojih rok. Za zgled bi jim mogli biti 
odstavki. vkaterih nada porodevaica iz Frankfurta opisujeta, koliko 
pozornosti (in denarja) namenja Commodore ekonomski 
propagandi. Zato pridakujemo, da se nam bodo tudi ustanove in 
delovne organizaeije odzvaie tako, kot so se doslej odzvali braid - 
s predlogi, z vabili, s prispevki. 


VSEBIN A 

Coininodore goes marchin' in; 
Fiankfuitski Miciocomputer 1965 
V znantetiju velikih 4 


RacunalniSlri pomodnila. 
imenovani ekspeitni sisterni 10 

Domada imena pod nqinii 
progiaini 13 

RobetUai 

Trboveljsld delavec z >^lez!um 
ovratnikom* 14 

RaewMlntttTO ▼ SovJetsM vrezi 

Visdislitel'skaja masina 16 


Skrivnosti sharpa MZ-700 (1) 18 

Sah 

Sauperchess 3.0 in 3.5 nista ved 
piemikada pohistva 22 



■avdvranld naavatt 

Operaeijski sistem CP/M za 
commodore 64 (3) 26 

MaHoalasi 35 


Za waffatnilia 

Sola programiianja v strojnem 


jeziku (8) 36 

Prve drte z radimalnikom (7) 38 


MicTO-piolog (2) 40 

PrTtlioraldBC-64 

se skiiva basic? 42 


V blodiidu dasa 44 

Strolna opruma 

Cudoviti svet dodatkov: zunanji 
pomnilniki 52 

Novaipra 

Odlodi bridki raed in se^ 
spridevalol 54 

Aricadna Igra 

Laseiski video sistem, 

ottok, ki se je rodil prezgodaj? 56 


MOJ MIKRO izdaja in tiska 6GP DELO, tozd Revlje, Titova 35, Ljubljana a Predsednik skupScIne 6GP Deio JAK KOPRIVC • Glavni urednik 6GP 
Deio BORIS DOLNICar e Oirektor tozd Revije BERNARDA RAKOVEC a Cena Stevllke 200 din • MOJ MIKRO je oproSben plabila posebnega 
davka po mnenju republlSkega komiteja za Informlranje, dopis st. 421-1/72 z dne 25. 5. 1984. 


Glavni in odgovornl urednik revije Moj mikro VIUKO NOVAK • Namestnik glavnega in ( 
urednika CIRIL KHASEVEC In ZIQA TURK • Poslovni sekretar FRANC LOGONDER e 
urejanje ANOREJ MAVSAR, FRANCI MIHEVC 


odgovornega urednika, AUOSA VREGAR • Strokovna 
Tajnica ELICA POTOCNIK e Obllkovanje in tehniCno 


IzOajateiisKi sosvet: CIril BEZLAJ (Gorenje, Titovo Velenje). prol. dr. Ivan BRATKO (Fakulteta za elektrotebniko, Ljubljana), prof. Aleksander 
COKAN (Drzavna zaloZba Slovenije. Ljubljana). Borislav HAD2 iBABIC (Ivo Lola Ribar. Beograd - Zeleznik). Marko KEK (RK ZSML inz. MiloS KOBE 
(ISKHA, Ljubljana), dr. Bero LUKMAN (IS SRS). Gorazd MARINGEK (Zveza organizacij za tehniSko kulluro. Ljubljana). Alenka MISiC (Gospodarska 
zbornica Slovanlie). Tone POLENEC (Miadinska knjiga. Ljubljana), dr. Marjan SPEGEL (InStitut JoZef Stefan, Ljubljana). 

Naelov uredniitva: Moj mikro, Ljubljana, Titova 35, telefon h. c. 315.366, teleks31-2S5 YU DELO • Oglasi: STIK, oglasno trtsnje, Ljubljana, Titova 
35, telefon 318-570, • Prodaja in narobnine: Ljubljana, Titova 35, telefon b. c. 315-366. 


EKSKLPZIVMO. 



N idesar nmamo proti mo- 
dremu svetu, doWer je na 
njem rdeda lisica. S temi 
besedami je direWor nemike cen- 
trale Commodorja Alwin Stumpf 
kondal shod novinarjev In trgov- 
cev V elitnem frankfurtskem hote- 
lu IntercontinerOI. Hotel je pove- 
datl, da si zeli tudi Commodore 
odrezatl kos pogaSe, ki jo )e za- 
mesll IBM z poelovnim mlkroracu- 
nalnikom PC- -Mednarodne po- 
slovne stroje- Imenujejo tudi »Big 
Blue» ali -Veliki modri-', Commo- 
dore pa ima poleg sirjega «C- v 
emblemu rdeC detverokotnk. 

Po zaslugi Konima, kl v konsig- 
nacljl prodaja commodorje pri 
nas, smo se lahko tudi Jugoslova- 
ni udele2ill velike gala predstave v 
znamenju modro-rdece crke C. 

Morda bo za bralee. ki so prebi- 
rali Danas, dobrodoiel podatek. 
da so bill na Commodorjevem 
slavju tudi predstavnikl socialistl- 
enih dezel, ki niso zaslopali re- 
dakclje omenjenega dasopisa. Na 
gala prlreOitvl jih je bilo poleg 
-edinega Jugoslovana« pet: pred- 
stavnika Konima, predstavnlk Za- 
voda za Solstuo SR Slovenije. 
predstavnlk Uladinske knjige In 
predstavnika revlje Mo) mikro. 
Vsekakor kar lepa udelezba Iz sa- 
me ene sociallstline deZele. 

Slavje je bilo planirano v dveh 
delih. Dopoldne raj bi se zbrali 
zastopniki In trgovci, ki prodajajo 
Commodorjeve raCuralrlke v 
Evropi- Po slavnostnem kosilu pa 
je bll na sporedu medrarodri 
show s predstavitvijo raSunalnIka 
PC-10. 

V kongresnem centru Irtercor- 
tlntala so ze zjutraj Sakala prijaz- 
ra dekleta, kl so kontrolirala sez- 
nam povabljenlh. Da praznavreda 
ne stojl pokonci. lahko Izradunate 
tudi s C-64, in zato se je siavje 
zadelo z bogatim zajtrkom. Ne bo- 
ste verjell. kako sestradano so ne- 
mSki -handlerjl- planlll na piiut 
In losose. Njim je bilo ramenjeno 
dopoldansko predavanje o uspe- 
hih firms v preleklosti in nadrtih 
za prihodnost. 

4 Mol mikro 


Redke obiskovalke so zavzdi- 
hnile Ob reklami Iz >terske revile 
Cosmopolitan z nagim lepotcem. 
Za to, da je sllka vendarle dovolj 
diskretna, pa je poskrbel Commo- 
dorjev C- 

To Se nl vse. Z Izrezki iz Sport- 
nih strani dasopisov so pokazall, 
koliko publicitete dobi flrma tudi 
na ta nadin. NogometaSI 
murchenskega Bayema nosijo na 
majicah napise Commodore. V 
nemSkih trgovinah vam bodo ob 
nakupu radi pristavlll Skatlico z 


commodoiiev, po vrednosti pa 
kar 75%. Med osebnimi radunalni- 
kl so z zastarellmi modell tipa 
8296 in nemSko razlldico 8296 □ 


ziranlh Ie^ic. sicer pa je prav 
pusdobna. 


strani slika Igraica tega kluba, na 
drugl pa nalepka Commodorja. 
Sam ponosno vfigam avto s Skat- 
lico. na katarl je Bayernovgolman 
Platt. 

Bistvo praria mozganov s Ste- 
vilkaml In z diagrami, ki so vsl 
prlkazovall uspehe v preteklosti In 
napovedovall Se lepSe dosezke za 
letos, je bllo preprldati trgovce, da 
je Commodore firma, ki -jl gre'* In 
ga bo na negotovem racjnalnlS- 
kem trgu ostala Se neka] dasa. 
Vsl, kl se ukvarjajo z njeniml radu- 
nalnikl, naj bis tern dobrozaslu2l- 
ii. To je podkrepiia tudi parola, kl 
smo |o na predstavitvl kar naprej 
giBdall. -Mlt Commodore zum Er- 
lolg - S Commodorjem do 
uspeba." 

Z gromkim odobravanjem In tr- 
kanjem po mizah pa so trgovcl 
pozdravlli govornika Iz svojih vrst, 
kl je povedai, da ne dela ‘prl 
Commodorju-, ampak vseeno de- 
la “za Commodore". Pokaral je 
polltiko firme. kl je svoje radunal- 
nike dala Ss na police veleblagov- 
nic. Te so menda tudI ra radon 
paradl2nlkov in solate lahko radu- 
nelnlketako pocanlle, datrgovine. 
ki so se speclallzirale za proOajo 
mikroradunalnikov, niso mogle 
ved sleditl. 

Kakorkoll 2e. vojna cen, kl je 
redavno zajela tudi nemSkI trg, je 
najhujeprizadelapravC-64, kljev 
veteblagovnicati celo cenejSi od 
spectruma +. Kako lepo je. da so 
na svetu tudi dezele, kjer cene 
padajo. 

Roznata 

perspektiva 

Mnogo zanImivejSt od samoh- 
vale fIrme, kl Ima toltko profita. 
kot Jugoslavija zaslu2i s turl- 
zmom, je bll pogled Commodorja 
V prihodnost. Tudi to so nam z 
dispozitivi naslikall v barvah. VI- 
deli smo kup krlvulj, kl so ravno 
pri letu 1985 strmeje zasukale 
navzgor, Se vedjim uspehom na- 

Prldakujejo, da bo trg zahteval 
vse ved radunalnikov srednjega 


PC-1® 

R,nn'> Kako gre .nruililve s tistim* torju. 


- Ulodk PioSdicezabatvno 

Kako gre t'SI = ^ aoruiljlve s tistim* 

hratu’ on. z® SP®*- nn IBM in omogotaio lOfM' 

Snlm. '““""‘pc",”™- »0>37» ' * 

ma zdtuHliv z >3^ 640 - 352 enobarvno 

maienkost, 4950 mar*. _ 


Koga ni 


1 ptavzapra' 




itor in taftunaln'k z di- 
a pogonoma Tipkov- 

•korai lOenticna kOt pn 
;,MSia le maice 


'da les'ks'te i 

puvzdigni'*'''® 


1 dnjgadna. Zee 
1 radunalmk. ta 
disketami rra' 
i Na tipkoviiio.1 1- 
I aHenumerlCnin ^ ° 

riiskihtipK.Znakisobodisi'’® 

I mSki angleSki all t-ancoski. 

1 Monitor je labko l^ntm^^^ 

I posamn !e naradunainiSki del 

' ° IB maid boll ogiato oni£|< 


lanem seniskem (RS-W2) m 
oaralelnem vmesniKu (Lentio- 

"'‘ptooagandisti Commodoia 

kupcBv zelo vei ks PC 10 le 
namenien vsem tistlm^ki M s 
zBieli IBM PC. » „a. 

dovoti poQuma za taksno a 

Pti 


ved dobiemu 

torju, snka te P"® ®'o 

no upotabo prav 
poskodnain '^n* 

^odeim, razstay^emh na 
iramlcfurtskem s®!*™ "gn®. 

predstavitvl, s'"® 
ko popiesavanie. Morda » d 

da se ne bo 


no cblikovaniB. 1““'-. 

m oblikovanie besedi. 

RBdunalnik I® *8'®* 

r™oivrs':.;™"St 

■••• - nosti. Delo^*' I® 

logona z p^roonosii 

anaKi'm •o""®'°^.Jr,^5iaTiii'- Piog'amska oP'®?* C,. ^ din Ce dokupimo 
vost|o(3eOK|kotlBM. ^^ polnoma P'®",^''* ^ co^ IBMzasimulacijo 

isils spsis 

" d°opui«ata nasiaviiarlG po- *a ^ , 

,-„n.k» do 1 MB. V Slandat- sai o. u nakopali i 


IBM PC. 

I Kai se skriva v Skati. - 
5 Minina diskawa poflon® 
_r-o.,» rnimatom Irt zmogi 


r^nkaJua^ 8'®‘-t- !S;t^^vW|0, da se ne UV 

,an|9, izradunavania lann^^ g, |i„, j# pnpo- 
VC-20 in V zadetku prI 

CBM-64 ^ „ or ori- 

Aii bb commodore tn,- P" 
m^n tudi za Jugoslovane? 
R^n le enostaven. OomadI 

S™;Xvr.iOO«.o.io»*;« 

1000 000 din. 00'""’°^°''^ 

PCveljalpreradunano- 

.. n/3 kurzu erne 


'^uTu erne borzg 

Ce dokupimo i" 


™n..n.ka do 1 MB. v’&- sat 
dnl kontigutaclj' I® ^“gga 'nevSadnosti. ker b. kai PM»- 
no pisalnega pommlniSke^ i 

Twm tsteVom BIOS. '.“rednoT“d.41^i^tib In'pl- 

Gratika ,e eo^tclpdna s 25 gre ne pra- 


I z dna cenovne le- 
o upoStevali tudi pri 
h mikroradunalnikov. 
jih vStIri skupine, kot 


erija 9000 
sorjem 


Kdor je bral prejSnjo Stevilko 
MU, je gotovo opazil, da Imamo 
kar nos za take redl. EdIno serije 
9000, kl je $e na risalnlh deskah, 
nismo predvideli. 

V prvi skupinl so radunalniki, 
smo jih V Mojem mikru 2e pre 
stavlli, a jim nismo pell posebne 
hvale. Model 12S vplsujemopose- 
bej. V tretjl kategorijl bodo Se ni 
prej prodajall 8296, deprav naj I 
ga pocasi spodrlvala PC10 In 
PC20. Tudi 0 njlju ved V nadaljeva- 
nju. 0 Amigi smo nekaj ie nap' 

II. Kot ka2e, bo radunainik v is 
cenovnem razredu kot PC10, t 
predrag za naSe skromne zepe. 

Kot ka2e, je Commodore pa- 
metno naloill denar, kl so ga prl- 
nesll VIC 20 in StiriinSetdesetice. 


minala Vi-*ue *'■••• 

'e unladen 4ezak«^aru0ega, 

stal pribliino 5«^_?'gn,9ZB 

imata devize in dovolienje zB 
^ p-rAmA*? Samo V enem 
uvoz opremer =>an^ 

skem Konimu. 1' P® P'SX 

ma marea ie prodaial PC-iO. 


Z devetimi modell bo torej pokrl- 
val prav vse trzISde. kar se do da- 
nes nl posredllo Se nobenemu 
proizvajalcu osebnih radunalni- 
kov. Commodore nima nobenin 
skritih namenov, da bl zganjat re- 
volucljo V radunalnIStvu in se Sel 
mlkroradunalniskega preroka. 
Novi modell nIso niti posebosvezi 
nltl posebno poceni. To niso 
radunalniki, kl naj bl Jih znal upo- 
rabljati vsak. kl zna oOpretl plode- 
vlnko pepsI cole in posluSatl Mlho 
Jacksona, nIti i niso 32-bitni kvantni 
skoki za nekaj drobiia. 

Njihova prednost pa sta prelz- 
kuSenost In zanesljivost. Vardne- 
gazahodolaks < je mnogo lale pre- 
prldati, naj kupi nekaj takega. Ce- 
ne bodo zal natanko tako visoke, f 


nKin.nMVMO 


kolikor bo trg se prenesel. Prav 
ocena trga in agresivno trienje pa 
gresta modremu C najbolje od 


Zabavniki iz 
domafeih logov 

Po napornem vssdopoldanskam 
posluSanju Stevilk in gledanju dla- 
gramov se je odmor za kosilo §e 
kako prllegel. Rotisseur (po 'do- 
maee- gril) v 21 . nadstropju hota- 
la je bll pretesen za vse povablje- 
ne In nepovabljene goste. Nill 
iudovlti razgled na s soncam ob- 
sijano mesto in reko Maine tik 
pod hoteiom ni mogel odvmiti o6i 
od doige mize dobrot. Cedila sta 
se tore) med in mieko, na koncu 
pa je zbrana publika, ie nekoliko 
uspavana od brezpladnega piva. z 
gromklm aplavzom pozdrsvila or- 
jaSko sladoledno tono z znakom 
Commodorja. 

Do treh smo se ravno dovolj 
podprii, da smo zmogll pot nazaj 
V prvo nadstropje, kjer so nas spet 
Jakale pogrnjene mize. Priredite- 
Iji so se zavedali, da govoranc ne 
sme bit! preved, zato so na hitro 
predstavlll nekaj gostov Iz raz- 
vojnega oddelka firms Commo- 
dore. Potem pa se je zadel dvoln- 
polurni program. 

Lokaini ansambel je za uvod 
prfspeval venCek popularnlh na- 
pevov. Dajal je vlls dobro izveiba- 
nlh obrtnikov, ki bl jih v poletnih 
meseelh zaposiil kak boIjSi hotel 
nanaii obali. 

Qiavna toika ve&era in povezo- 
valec je bil darovnik Alexander 
van Dyke. Kazal je vse mogoSe 
darovnije s klobukom in brez nje- 
ga. Veijo pozornost od njegovih 
umetnij je zbujala z zelenim pre- 
grinjalom pokrita miza. Poznaval- 
ci smo kaj hitro ugotovlll, da gre 
za raiunalnik. To bo ta PC-10, 
smo si rekli. Tudi rokohitre je 
spoznal, da nas mudi radoved- 
nost. Z velikim pompom je odgmil 
pregrinjalo a glej ga, zlomka, spo- 
daj je bil pravi praveati IBM-Po. 
Kljub zatemnjtni in zadimljeni dvo- 
ranl so bile tri irke jasno dltljlve. 

Artist je opazil, da nam ia raSu- 
nalnik ni vSefi. Ker je svetovni 
barovnilki viceprvak, je rekel, ga 
bo pred nasimi ocmi napravll ne- 
vldnegs. Trik je hudo poraben tu- 
di prl vstopu V Jugoslavljo (de kaj 
kontrabantate). Pozorno sem gle- 
dal, da bi lahko pomagal bralcem 
Mojega mikra in reSevalcem igre 
Kontrabant. Pozneje sem zadevo 
preizkusll tudi doma, s spectru- 
mom in TV, in priznati moram, z 
nekaj vaje se dlovek naudi. 

Takole storile: vzemite rjuho, 
najbolje, de je potiskana z znaki 
Commodora. Zamahnete z njo 
najprej proti severu. potem protl 
jugu. S spretnim manevrom levice 
in desnice jo vrzete dez radunal- 

nik. Ta bo pred vasimi odml Izgi- 

nil, namesto njega pa bosle videll 
Ie Se rjuho. Vaja dela mojstra! 



sem jih takoj po vrnitvi v domovl- 
no nekaj kupil. Izkazalo se je, da v 
njih niso marke, ampak dinarji. 


PC 128 , 
racunalnw 
rodovnilcom 


roke? 

Ni dosti manjkalo, pa bl evrop- 
skl Commodore oslal brez desni- 
ce- Direktor Alwin Stumpf Je seve- 
da sedel pri omizju najbliie odra, 
In darovniku se je zdel pravden za 
naslednjo todko. Ogrevanje publl- 
ke, de posebej pa direkto^a, se je 
zadelo s starim trikom, kje je ste- 
klenica in kje kozarec. Alwin nika- 
kor ni uganll pravllno. Po nadi pri- 
bllzni oceni Je za kazen popil kak 
liter rdedega. Za vsak napaden 
poskus kozarec. Potem je bilo da- 


del- giljotine z 3B mm kontroino 
In 100 mm delovno odprtino. Na- 
njo je menda mogode prikljuditl 
tudi disketno enoto (all pa jo z njo 
unlditi, lega nisem ujel). 

NeeksKluzIvno za revijo Moj mi- 
kro sta giljotino testirala Stumpf 
in van Dyke. £arovnlk je najprej 
demonstriral delovanje napreve 
na kumarah In zelju, potem pa 
povabil direktorja k sodelovanju. 
V kontroino luknjo seveda kuma- 
ra, V delovno pa desnioa Commo- 
dore Deutschand Gmabh. Glej 
dudol Kontrolna kumara je bila 
presekana, omenjena desnioa pa 
cela. Oditno gre za napako v 
-front end- vezjih... Kupite, de 
radi jeeie kumsre in lahko kuha- 

Sdasoma so se tudi zabavniki 
zadeli zdeti samim sebi dolgoda- 
sni. Zato SO krajdi premor Izkori- 
stili za dimno eksplozijo, Iz katere 
se je kot v pravijici prikazal PC10. 
Ljudje V prvih vrstah so omedleva- 
li od razburjenja. Pokazali so de 
krajdi multivizijski film z nekateri- 
mi podatkl, ki jih objavliamo. 

Program je nato vzela v roke 
prikupna drnska pevka Joan Col- 
lins. Dokazala je, da jl gre od rok 
prav vse, od bluesa do alpskega 
jodlanja. Ogrela je de tistih nekaj 
gledalcev, ki jih radunalnlk ni, in 
boPnarja, ki ga je neki daljdi solo 
tako razvnel, da je s paidkami prl- 
ropolal po tlah prav do sredine 
Odra. Se za trIk all dva je poskrbei 
van Dyke, potem pa so nas pova- 
bili V preddverje, kjer je stale Ka- 
kih deset PC-jev. -Tu jih imate, 
diskete na plan, In preizkusite, all 
je zares zdru2ljiv z IBM-PC-. 2al 
disket nismo imell s seboj. Toda 
po demonstratorjevlh zagotovilin 
naj bl V PC 10 tekli prav vsi pro- 
graml IBM PC, tudi Lotus 1-2-3 in 
Flight Simulator II. tore) progra- 
ma, prl katerih se navadno vsem 
kompatibilnezem zatakne. 


, modorievapajedesetkrathitrejda 

Commodore je s tern radunalni- 2;'“° j, je 1741 in pide na 
Se enkrat dokazal, da zew ^isKetezobehstrani zdvojnogo- 
0 ve, kaj atoto {DDIOD)- Spet lahko deluie 

- "-Si 

hoveoa liubljenca. in prav Com- 400 K na disketo 

- kot PC-1Z8 s 3100 znaki nz 

nov radunalnlk, jenavadnodetei- vrsticah. Risati bo mo 

la kot ko se odiodamo za prvi ^ gralidnih nadinlh, od 

nakup. alilc kot pri 084 pa do gostote 

nam je kar nekam rioiriada, pM g 4 Q. 2 oo todk v dveh barvah. 
namo jo -do dna dude-. Pred- p-. ,28 je radunalnik za 

vsMi pa Imamo ogromno pro- Pt-iz» I. 

aramske opreme, de drugega ne, 

smo porabili doige iirr. dasmi 

prekopirali od prijv 
te zavredi? 


40*200 took v uvoii 
^128 je radunalnik za prav 

.sTko m bosle navBlidalipisati 

' hi'p M'tem 2 ?ll^ rldunaini- 

kom igrali Zaxxon. Iibirali boste 
,m vse to zavrec. < ighko med dvema najbogateiiima 

C-64 le najbolie knjitnicama programske oprerne. 

kroradunalmk na svetu "’ P'®'' ^ ^P/M za resne programe in C-64 

fi'T »b”»" •“ “ 

’•'“SSSb 64 IPOPOB. Pmrtavi.e».»»" 
zdrudljlvost z VSEMI programi in pp.,, 2 g jg ta hip verjetno naibolj 

uporaben mikroradunalnik spod- 
r raTfAiia. MnOQC 


dodatki) 


lutil uporaoen mmiuiovu...^.— -t--- 

commodore Iffl . njega srednjega razreda. Mn<«o 

- CP/M 3.0 z glavnim proce- jg ^sega. kar leze In gre 

soriemZSO. „ medlSOOinBOOnerndkimlmarka- 

fladunBlmkimalZBKRAM.Ka- vkljudno z BBC, memotec- 

• deluje kot 064. i/P°/®P"®-'f horn, amstradom, tatung 
■ RAM. identidno kot dtifi- - — : o Kun.mi 


M k'fWM identidno kot Stifi- prugiml 8-bltnimi mikro- 

indesldesetica. V nadinu CP/M pa ^g^gnamikl- Brez disketne er-" 
drugih 64 K deluje kol RAM disk ^gplmu slal nekaj ved 

in video pommtnik. Pomnilnik je py 

mogode Se razSirtti. ''e"/]®'’ 9®jf5; Kljub P‘>Po"’°,'"®..,'’““*ruiuca 
radunalnik lahko uporabljal Ie kol tehnologijl se vsiliuje 

zelo hitro zunanjo spominsko pnmerjavas QL. PreizkuSens 

enoto (RAM disk). tehnologija In ocean prog™!"®” 

V ROM sta vdelana ves (lOM « opreme na eni etrani, 32-bltni pro- 
C-64 in novi basic 2 oznako 7.a ^ tehnoloSka Spica ns 

Oneraciiski sistem CP/M bo naj- _ , 

veijetnejetrebakupili posebej. na '’'J^|,,ort<oli ie, takoj ko Konim 

diskeli. zadne pobirati vpladila, se tomo 

naibri sredall v dolgi vrsli, ki se 
bokondalav 12. nadstropju stolp- 
nice pri ljubljanskem KO-RA baru 
P S.-Komodorjevci, vidite.dar 

S.,n. .S. PO. Cob- Oi.k-B 


II IBM in odpustljlvi neresnostl 
suica Clivea, si je Commodore na 
vse kriplje prizadeval. da bi se iz 
-amerlSkega Sinclaira-. prolzva- 
jalca poceni radunalnikov, prele- 
vil V resno podjetje. Ce naj bl to, 
kar smo videll, poslala podoba 
Commodorja, potem je to firma za 
ljudi srednjih let, uglajen meSdan- 
ski srednji razred, ki na podltnl- 
cah V Spaniji rad gleda popredne 
barske programe In ploska ob 


Qlede na vse, kar smo brali 0 
promoeijah radunalnikov drugih 
firm, predvsem Appla, je Commo- 
dorjeva evropska predstavltev, na 
kateri je bilo videti tudi nekaj zna- 
nlh obrazov iz Vellke Britanije, Iz- 
zvenela nekam na hitro pripravlje- 
no. Nasprotl miadosti, zlvosti In 
drugadnosti Appla, profeslonal- 


2lQA TURK 
CIRIL KRASEVEC 


V reklaman turistl&nlh agen- 
ci] sirio preDrail, da je se- 
jem mikroraSunalnikov v 
Frankfurtu ena najveijih tovrstniti 
prireditev v Evropi. Obiskali ga ni- 
smo zato, da bl preverili resni- 
£nos( te trditve, ampak zato, ker 
je bllo na sejmu prvid predstava- 
l{enlb nekaj novlh Skatllc. 

Frankturisko sejmisae je name- 
nilo razstavllalcsm radunalnikov 
in opreme same eno od itevMnlh 
razstavnih dvoran. Zakaj tako ma- 
id? Najveijetneje zanimanje ni bl- 
lo ravno vellko. saj ias sejma 
veiini proizvajalcem ne ustreza. 
Vellko bolj bl bill zasedeni raz- 
stavnl prostori, £e bl bil sejem ka- 
k^n mesec pozneje. Vsemu 


navkijub pa so se na sejmu zbrall 
tisti, ki so U imeli pokazati kaj 
zanimivega. 

PrvI V tej zakijudeni dru2bi je bit 
vsekakor Commodore, ki je prav 
za ta sejem tempiral predstavllev 
svojega PC. Apple je nemiko 
obdinstvo napadel z video atrak- 
cljami V velikem jaboiku in z ‘Big 
Macom-, kl je zasendil vse McOo- 
naldove mojstfovine. Obiskoval- 
cem je dal neomejerte mo2nostl 
za igranje z jaboldnimi radunalnl- 
kl in jim ponudll modno kolekcljo 
obladil za vse lelo v znamenju ve- 
dno okroglega jabolka. Sinclair je 
kondno pokazal nemSko Inadico 
QL. IBM so predstavljale v glav- 
nem firme. kl izdelujejo dodatke 



Frankfurtski 
microcomputer 1985 
V znamenju velikih 


In programsko opremo. Star je 
razkazai novo ganeraeijo tlskalni- 
kov, prl Epsonu pa so ropotall vsl 
modell tiskalnikov In slabo 

V uvodu moramo omenili ie 
Fisherjeve mefiansko-elektronske 
sestavijanke, kijih Iahkopove2ete 
z vsemi popularnimi radunalnlkl. 
In pa Korgovo linljo elektrorskih 
glasbil V povezavi s hidnimi radu- 
nalnlkl. 

Commodore - PC za 
vartne lerryje 

NajPolj ugledno mesto sej- 
midda si je prlsvojil Commodore, 
kl je bll seveda tudi najzanimivejsl 
razstavijalec. Na kakin 300 kva- 
dratnlh metrfh je razkazoval pred- 
vsem novi, §e topli osebnl radu- 
nalnlk PC-10- StrokovnjakI so raz- 
kazovall popolnost In primernost 
cenejdega dvojdka IBM. Svetovall 
so konfiguraeijo za laboratorlje In 
pisarne. v glavnem pe so se po- 
svedali poslovnim partnerjem, ki 
so zadudeno strmeli v ceno 4995 

Firbcem so bile na voijo neome- 
jene kolidine prospektov, vredk in 
nalepk. Malo bolj resnim p8 SO 




tMKLIlZlVWO 



delili vso mogoio plsarljo z glavo. 
Com mode rj a. 

V nalbolj skritem in zaprtem ko- 
tltku je Bil postavijen PC 1 28. Sra- 
meZliivi komodorjevcl so ga poka- 
zali samo rovinarfem in poslov- 
niiTi partnerjem. RaSunalnik je v 
rasprotju $ podobnrmi Ciiveovimi 
potegav^cirami delovai in je bil 
na prvi pogied popolnoma pri- 
pravijen za prodajo. Proizvajalec 
ga bo uradno predstavii na kCin- 

Corrmodore je nehal izdeiovati 
VC to. CMB-64 pa je bii tudi na 
njegovem razstavnem prostoru 
predstavijen samo v povezavi z 
giasbenimi instnjmenti, Fisherje- 
vrm robotki in (uganlli stelj z igrai- 
nimi paiicami. Favorit po prodaji v 
NemSiji je ostal popoinorra v sen- 
ci veiikega brata, ieprav se bo po 
predvidevanjih odgovornlh pro- 
dajai ie nekaj iet. 

»Sinclair spricht 
deutsch« 

Giavni adut otroSkega izdeio- 
vaica >dirkainlh avtomobl1ov» je 
biia nemika verzija radunainika 
OL. Od angleSke se raziikuje po 
ttpkovnici, s kalero Koein postane 
K6in, in po dodatni kartloi, ki se 
vtakne v raziiritveni konektor. Na 
robu ima stikaio za nemsko aii 
angleiko verzijo. Frankfurtska 
predstavitev je biia, kot je 8e v 
navadi, zapozneia izpoinitev Cii- 
veovih obijub. V trgovine pa bo 
stvar priSla, kot je prav tako v na- 
vadi. V 28 dneh. Dodatek je v taki 
obiiki za jugoslovanske potrebe 
popoinoma nezanlmiv. Nemci pa 
si bodo dudeJno ploesico zaprli 
pot za nadaijnje razSiritve rabu- 
nainika. 

Na razstavnih poiicah smo se 
iahko igraii s spectrumom plus. 
Videii pa smo viivo tudi Questove 
diskovne pogone na QL. vendar 
)th ni hotel nihbe prikljuSiti in po- 
kazati, kako delujejo. 

1z Angllje je posebej na ta sejem 


priletel Miohael Harris z najnovej- 
iimi program!. Demonstrirai je 
nova Izvedbe Stirih poslovnih pro- 
gramov, ki jih dobite skupaj s QL. 
Kaie, da so glavne slabosti od- 
pravljene. Sedaj so celotni pro- 
gram! nalo2eni v RAM In mikrotra- 
bnik brenbi le. kadar s HELP za- 
prosimo za pomob. Kodo so, tako 
kaie, krepko oklestili, saj je tudi 
prostora za podatke kar naenkrat 
za polovico veb. Najveb izboljbav 
je V obdelovalniku besedil. Bistve- 
ro hitrejSi je, veb pomnilnika je na 
voijo za besedilo. naloii pa se v 
piblih 17 sekundah. 

Kaj pa igre. Ene od kasetk v 
Sketii z mikrotrabniki je biia oz- 
nabena z BANDERSNATCH. Poz- 
navalci vedo, dase je tako imeno- 
vala zlogtasna mega igra propad- 
lega imagina. Avtorji pobasi pri- 
hajajo Iz ilegale in jo sedaj konbu- 
jejo za QL. Reb bo prava poslasti- 
ca za ljubitelje video iger. saj ne 
bo arkadna igra, pab pa prava 
rabunalnibka risanka, kjer bo igra- 
lec giavni junak. £e bas naj bl biia 
na voijo tudi za spectrum v obiiki 
Kartice ROM 48-64 Ki 

Iz infoimacij za novinarje smo 
razbrali, da bodo prodajali tudi 
adapter za BTX (Btidschirm Text) 
in video vmesnik. Dinar pada, co- 


ne rabunalnikom pa k srebi prav 
tako. Spectrum * naj bi stai 549 
DM, 48 K 399 DM, 16 K 299, razll- 
ritveni paket (interface 1, micro- 
drive. 4 mikrokasele s program! 
Tasword. Mastertile. Ant Attack in 
kakimi petimi drugimi) pa 450 
DM. Toda, pozor, cene v trgovi- 
nab so Iahko zelo razlibne. Vele- 
blagovnice in razne trgovine brez 
davkov znajo Se posebej zasollti 

Z malo srebe dobite angleSko 
verzijo QL za 1700 DM, z nekaj 
veb pa be za 125 DM ceneje. Mi- 
krolrabnikl so se prav tako poce- 
nili, 12 DM je treba dati za anega 
all pa 39 za '■knjibico- s btirimi. 

Nena, Prince 
in Apple 

Zelo obsezno parcelo si je za- 
kupll tudi Apple. Ceprav so se 
prav vsi trudili, da bi bil njihov 
razstavnl prostor nekaj posebne- 
ga, se je edino Applu posrebilo 
pokazatl, da je nekaj veb kot 
obibajna rabunalniika (irma. 

Apple, to je vonj po coca coll, 
hamburgerjih In disco glasbi. Ap- 
ple, to so majice. trenirke za jog- 
ging in brezrokavnik z zvobnlkl, iz 
kalerih bubijo najnovejSe uspeS- 


nics. In konbno; Apple, to so dru- 
gabni rabunalniki. 

S hrbtom drug proti drugemu 
sta stala kakSne tri metre visoko 
jabolko, V katerem so nepreneho- 
ma vrteli nevsiljive rekisme in vi- 
deo hite, na drug! strani pa prav 
tollko visoka maketa macintosha 
(-Big Mac-), ki je rabila za moni- 
tor pri predavanjlh o uporabi pro- 
gramske opreme. Se enega maca 
so pokazali: t. i. Fat Mac Ima 512 
K pomnilnika iz bipov 256 K. Kot 
kaite, se bo tovarna res.drbala pa- 
role -Apple II forever-. SuSljalo se 
je 0 novem jaboiku, apple llx, s 
16-bitnim mikroprocesorjem 
65816. Prvi citri dasta slutiti, da 
gre za procesor, ki je stoodstotno 
zdruZIjIv s 6302. Ima pa mnogo 
hitrejbo uro. 16 MB naslovijivega 
prostora in 16-bitno arltmetiko. 
Idealen torej za vse, ki bi rsdi po- 
daljSali iivljenje popularnim mo- 
delom (apple 2. atari, commodore 
64). Apple nej bi te rabunalnik 
predstavii be pred poletjem. 

LJudje so se gnetli okoli vsega, 
kar je Imeio znamko z mavribnim 
jabolkom. Igraii so se vse mogobs 
Igrice in se vozili z mlbkami po 
mizi. Hostese so obiskovalcem 
tiSbale V roke propagandne mate- 
riale in se protesionaino nasmiha- 
le. Bestavni dal jaboibnega raz- 
stavnega prostora je biia tudi pro- 
dajalna konfekeijskih obtabll. Pri- 
vrzencl Appla so si Iahko za nekaj 
mark kupili majice, trenirke za 
jogging, jopice, puloverje in celo 
jaitne z vdelanimi zvobnlkl. Vse 
skupaj je bllo jasno potiskano z 
ApplovimI simboli. 


Star - pikeasta 






Radunalnild v send 

Vefiko proizvajalcev ni ponujalo 
raSunalnIkov, £eprav brez teh nf 
slo na njihovih stojnicah. Uvod v 
robotiko za nestrokovnjake je po- 
kazala tovarna Fischer Technik. 
Prikijudite ga lahko na vsak raPu- 

strljl prej izjema kot pravllo, ribja 
tehnika pa v mejah dovoljenega 
uvoza. bo pri nas menfla kmalu 
veP robotov boma stepalo smeta- 
no, kot V tovarnah zavijalo matice. 

6e se re spoznate nrti na raPu- 
nalrike riti na glasbo (all pa na 
vsakega vsaj male), Pa ni vse Iz- 
gubljeno. Povezava raPuralnfkov 
In sintetizatorjev je zaOnja uspeP- 
nlca. Za slstem Music 64 potrebu- 
jete commodore 64. disketno 
enoto, monitor. ojaPevalnIk (lan- 
ko iz domaPega glasbenega stol- 
pa) In seveda klavlaturo wersi- 

Na ljubljanskih sejmlh je vedno 
opazit! trume mularlje, kl PIcajo 
uboge hostese za Pe tako brez- 
vezne prospekte. V Frankfurtu je 
bflo vsega v Izobllju, se posebej 
vrePk In hostes. Zato pretlranega 
lova na spominke rl bllo. Revlja 
Chip, ki je prerasla v pravo zaloZ- 
nlPko hlPo, si je upaia na pulte 
postavltl tudi brezplaPne zavltke 
Pokolade. NIkogar rlsmo opazlll. 
kl bl si z njiml polnll zepe. res pa 
je, da je bil neki mlajPI obiskova- 
lec Plato cokotaden okrog svoje 
•vhodne erote>. 

In Frankfurt? AirterlPari so ga 
med vojno krepko zdelall, kar se 
kaze V mnoJIci modemlh nebotl- 
Pnlkov prav v centre mesta. Se 
dares mu ne dajo mlru. saj so 
vojaki bilirje amerlSke erote stal- 
rl gostje v ~hambjrgerd2lnlcl~ 
prI McDonadcu. v bllinjem Spiel 
Casinu. kjer dosegajo rajboljPe 
rezultate (tako pri hamburgerjih 
kot pri arkadijahj, Ir Pez cesto pri 
Dr. Uullerju. 

Kupite lahko. karsi poiellte. Pe 
Imate le dovolj -podobic- s sllko 
Martina Luthra. Na ulicah je sicer 
prava vojna ponovoletnih razpro- 
daj, zato pozor, da ne boste 
plaPali preveP. Se posebej pa se 
pazite roparjev ra letallSPu. V tr- 
govini brez davkov zrolraj carin- 
skega obmoPja vam spectrum 
plus ponujajo za ’■samo> 950 
DM... 


»Zalujo6i ostalirc 

Koliko so ostall zares iaiovall, 
naj ostare skrivnost. Vsekakor pa 
SO svojo krarro prinesll na svitlo 
in Jo porujall zapravljlvcem. 

Nempki trgovec JQrger Schum- 
plch, nekdanji glavni uvoznik 
SInclarrovlh naprav, iaiuje za do- 

Sinclair Oeutschlard Gmbh. Sioki 
mo2 pa Ima Se vedno posluh za 
prave stvari. Predstavijal je Time- 
xov diskelnl slstem za spectrum z 
napajalrlkom, 3-lnPnfm diskelrim 
pogonom in programsko opremo 
(1298 DM). Operaeijski slstem, ta- 
ko zatrjuje prodajalec, ne porabi 
nitl bajta raPunalnIkovega spomi- 
na. Vsl program! so enostavno 
prenosl|ivi na disk. PoroPevaIca 
pa sta ugotovila, da ima dodatnl 
napaialrik nekaj skupnega s 
spectrumom. okoliSko tempera- 
ture dviga skoraj tako visoko kot 
mavrica. 

Pri Schumpichu dobite tudi mi- 
crovltecov monitor CUB za OL (za 


Epson - maviidna 
marjetica 



BMETiMPimicnica. 


Racunalniski pomocniki, 
imenovani >ekspertni sistemi< 


MOJCA VIZJAK-PAVSifc 

U poraba raSunalniskega pro- 
grama, kl so ga razvili soOe- 
lavcl Turingovega InStituta v 
Glasgowu, je znanemu ameriske- 
mu podjetju Westingbouse v pre- 
teklem letu prinesla 20 milijonov 
dolarjev bistega doblbkat Donald 
Michie, direklor InStituta In sve- 
tovno znana avtoriteta na podro- 
bju umetne Intellgence, ie decem- 
bra lani novinarjem povedal, da je 
Westinghouse.eno od dvanajstih 
podjetlj, s katerimi so podpisali 
pogodboosoflnansiranju. karjim 
omogoba dostop do vsega, kar 
inStItut dela. Clanarina. ki znaSa 
15.000 do 20.000 funtov letno, 
tern podjetjem, mad katerimi so 
tudi IBM. Shell In ITT, omogoba 
med druglm vpogled v razvoj pro- 
gramske opreme, obisk knjiinice, 
konzultacije s tamkajSnjlml stro- 
kovnjaki In izobraievanje na sa- 
mlnarjlh. 

-spertr 

. a Turningovem It 
tudI V nekaterlh ameriSkIh in ]a- 
ponskih ustanovah, postajajo Pa- 
nes V razvitem svetu predmet veli- 
kansklh kupbij PROSPECTOR 
(Iskalec rude), izvePenski sistem 
na podrobju geologije, na primer, 
ki so ga razvili na standfordski 
univerzl, je pred nedavnim poma- 
gal Qdkrill najdlSbe molibdena, 
vredno 100 milijonov dolarjev. Ta 
in Stevllnl drugl primerl so v za- 
dnjlh letih dokazall, da so razlska- 
ve na podrobju umetne intellgen- 
ce bistveno veb kot zgolj labora- 
torijska kurioziteta In da imajo 
rabunalnISki pomobniki, imenova- 
ni ekspertni sistemi, velibasten 
komerclaini potenclal. -Ironijal* 
pravl Randall Davis, profesor za 
umetno intellgenco na MIT (Mas- 


sachusetts Institute of Technolo- 
gy). -6e pred tremi letl je veljala 
umetna inteligenca za povsem 
oguljeno podrobje. Sedaj pa je to 
vroba tema in vsakdo se hobe s 
tern ukvarjati.- 

Za btevllne opazovalce nl bllo 
vse skupaj nib veb kot znanstveno 
igrabkanje. Sedaj so kritike umet- 
ne intellgence utiball trdnl uspehi 
ekspertnih sistemov. kot so PRO- 
SPECTOR, elektronski geolog, 
MYCIN. sistem, ki pomaga zdrav- 
nikom diagnosticirati bakterijske 
infekclje, MOLGEN, kl pomaga 
blologom nabrtovati kloniranje in 
poskuse z DMA, GUIDON, Izve- 
denskl sistem za Izobrazevalne 
namene, ki ubi Studente rebevati 
probleme alt pa TEIRESIAS, kl po- 
maga inienlrjem znanja graditi in 
razlagatl ekspertne sisteme. 

K razvoju ten znarj v svetu 2e 
vrsto let erakopravno prispeva 
Skupina za umetno intellgenco 
na Odsaku za rabunalnibtvo in In- 
formatlko Institute do2ef Stefan in 
na Fakultetl za elektrotehnlko 
Unlverze Edvarda Kardaljav Ljub- 
Ijani, kalere vodja, profesor dr. 
Ivan Bratko, je eden od sedmih 
direktorjev ISSEK, mednarodne 
Sole za sintezo ekspertnega zna- 
nja. Direktorji tB iolBsoSe; staro- 
sta raziskav umetne intellgence, 
prej omenjeni Donald MIchle, 
eden od najbolj nadarjenih mla- 
denibev v skupini legendarnega 
Alana Turinga, kl je v zabetku dru- 
ge svetovne vojne razvozlala 
skrivnst Enigme, Ryszard Mlchal- 
sky in Naum Dershowitz z lllinoib- 
ke unlverze v ZDA, James Jordan, 
vodja znanstvenega centra IBM v 
Los Angelesu. Ross Quinlan z 
univerze v New South Walesu Iz 
Avstralije In Charles Herzteld, di- 
rektor razvoja ITT. 


Kaj pravzaprav so ekspertni si- 
stemi? Ti programi, kot pravijo 
strokovnjaki za umetno inleligen- 
co, simulirajo vedenje oziroma 
miSljenje Izvedencev na razlibnih 
strokovnih podrobjih In dajejo njl- 
hovo znanje in sposobnosti na 
razpolago druglm ljudem. Osnove 
Izvedenskega sistema je fakto- 
gratsko znanje na dolobenem 
podrobju bloveSke dejavnosti in, 
poenostavijeno rebeno, skupek 
pravM, kako se odiobitl na podlagi 
tega znanja. Poleg tega je izve- 
denski sistem zmo2en odgovorltl 
na vprabanje o razlogih za do- 
lobeno odlobltev oziroma reSrtev 
problema. 

Izvedenski slsteml izbirajo med 
alternativami, uporabljajob tako 
imenovana pravlla hevrlstike, kl 
jih uporabljajo tudi bloveSkl izve- 
dencl. Ta pravlla pravzaprav niso 
nikjer jasno zapisana, pab pa so 
zakopana v mozganih ‘tlstih, ki 
vedo- in jih skubajo razkriti in raz- 
blenitl 8 pomobjo vede, kl Jo Ime- 
nujejo "Inienlring znanja-. In2e- 
nlrji znanja opazujejo izvedence 
pri njihovem delu, se z njimi po- 
govarjajo, analizirajo njihove od- 
lobrtve In postopke, ki so jih prl- 
peljali do njih, gradijo modele nji- 
hovih ekspertlz In na podlagi vse- 
ga tega Izboljbujejo modele rabu- 
nalnibkih izvedencev. 

PrvI ekspertni sistem DENDRAL 
so izdelall leta 1965 nastandtord- 
skl univerzl za potrebe kemikov, z 
namenom, da bl pomagal dolobitl 
molekulamo sirukturo spojin. Po- 
budo za to je dal Edward A. Fei- 
genbaum, raziskovalec na podro- 
bju umetne intellgence. kl se je 
odiobll, da bo preubll, kaj rebunal- 
nlk V resnlci zmore. Kemiki vedo. 
da je struktura katerekoll kemibne 


spojine odvisna od dolobenega 
Stevila osnovnih pravil o tem, ka- 
ko se atom! velejo drug z druglm. 
Ko odkrijejo all slnietizirajo neko 
novo spojino, lahko analizirajo 
njeno sestavo s pomobjo spefctro- 
grafa In pridejo tako do btevllnih 
podatkov. Vender jim ta postopek 
ne daje kijuba do specilibne obll- 
ke, kl bl jo molekula lahko Imela 
med milljoni mo2nih obllk, ki jih 
dopubbajo pravila kemibnih pove- 
zav. Zgradlti ustrezen -if-then- 
(be - potem) program, na podlagi 
katerega bi zobill krog mobnosti, 
je bil prvi bistveni problem, ki ga 
je standfordska skupina morala 
rebiti. Potem ko so nahranlll rabu- 
nalnlbki program s btevilnlml ke- 
mljskimi podatki, so strokovnjaki 
na podlagi btevilnih pogovorov z 
izvedenci na podrobju kemija 
skuiali ugotovlti, kako dolobijo 
molekulamo strukturo, be imajo 
podatke s spektrografa. Sbasoma 
se je program naubil od kemikov 
dovolj, da je lahko predvldel ozko 
podrobje mobnih struktur dolobe- 
ne spojine. 

Danes obstaja v svetu be pose- 
bej veliko medicinskih ekspertnih 
sistemov, kl zdravnlkom pomaga- 
jo pri diagnosticiranju. V Industrijl 
ekspertni sistemi odkrivajo okva- 
re na posameznih sklopih, ra- 
zmilljajo pa te o ekspertnih slste- 
mih. ki bl vodlli celotno proizvod- 
njo, od konstrulranja prek dejan- 
ske prolzvodnje do izdelave s po- 
mobjo robotov. Posebnost so 
-odprti- ekspertni slsteml all ge- 
naratorji ekspertnih sistemov, ki 
jih je mogobe uporabitl zaodloba- 
nje V razlibnih strokah. 

Ob tem naj povemo, da je Sku- 
pina za umetno Intellgenco, kl jo 
vodi dr. Ivan Bratko v sodelovanju 
sstrokovnjaki iz Ijubljanskega Kli- 


Fornirad 


IMPORT-EXPORT 

TRST 

ul. Piccard! 1/1, tel.728 -294 
ul. Cologne 10/d, tel. 572-106 



— naprave, antane in material CB/RA 

— antene In material za radio-tv 

— aktivni in pasivni elektronski deli 


- profeslonaini instrument! 

- nadomestni deli in oprema za radio, tv in hi-fi 

- hiSni radunalnikl in pritikline 


FBACABRO-OFFEL-SIVA-PHIUPS-UNAOHM-BCF-M-SIEMENS-TEXAS-CHIMAGLIA-IIISELCO-COMIIODOIIE-SIIICLAIR 


1 0 Moj inkro 



nISnega centra, razvila sistem 
KARDIO, katerega avtorji so Brat- 
ko, Nada Lavrac in Igor Mozetl6. 
Gre za ekspertnr sistem, name- 
njeri diagnosticiranju in zdravlje- 
nju motenj srdnega ritma. KAR- 
010 sestavija ved podsistemov, 
med drugim izvedenski sistem za 
elektrokardlogratsko dlagnostlci- 
ranje motenj erdnega ritma, kvall- 
tatlvnl model srca, izvedenski si- 
stem za uporabo antlarltmlkov, 
najpomembnejSi del KARDIA pa 
je baza znanja, v kateri so poveza- 
ve vseh kombinacij motenj srdne- 
ga ritma z njihovimi elektrokar- 
diografskimt opisi. Poleg tega je 
dr, Bratko v sodelovanju s Igor- 
Kononenkom in Egidijo RoS- 
razvil generator ekspertnih si- 
stemov ASISTENT, doslej uporab- 
Ijen na razlldnih podrodjih medi- 
cine. V generatorje ekspertnih sl- 
stemov je namred mogode vIoZiti 
base znanja z razlldnih podrodlj in 
generator ekspertnih sistemov 
potem postane ekspert za tisto 
podrodje, s katerega vsebuje ba- 
zo znanja. ASISTENT zgradi svojo 
bazo znanja sam, ko ga udimo s 
primerl 2e redenlh nalog. 

V sodelovanju z Visoko dolo za 
organizacijo dels v Kranju pa je 
nastal ekspertni sistem DECMAK, 
katerega avtorja sta Vladislav Raj- 
kovld In Marko Bohanec. S pomo- 
djo DECMAKA so jeseni.sprejeli 
eno tretjino otrok (se pravi okoll 
2000 maidkov) v ljubljanske vrtce, 
kar je delo.komisij bistveno skraj- 
Salo In olajdalo. Poleg tega so 
DECMAK vedkrat uporabili za 
Izbor najustreznejdlh radunalnis- 
klh sistemov in programske opre- 
me kot korlsten pa se je izkazal 
tudi V nekaterih drugih komplek- 
snih odioditvenih situacijah. kjer 
je Slo za Izbor najustreznejde te- 
hnologije, najustreznejde lokacije 
all izbor najustreznejdega part- 
nerja. 

Ker obstaja tako v Sloveniji kdt 
tudi dirse v JugoslaviJI precejsnje 
zanimanje za ekspertne sisteme. 
bo Skuplna za umetno Intellgen- 
co v sodelovanju s Slovenskim 
drustvom Inlormatica od 8. do 12. 
aprila 1985 na Institutu Jo2ef Ste- 
fan V Ljubljani pripravila seminar 
na tamo "Tehnologija umelne In- 
tellgence«, Namen semmarja je 
predstavlti sodoOne doseike v 
umetnl IntellgencI s poudarkom 
projektu S. generaclje radunalnl- 
kov ter moinostim uporabe orodij 
umetne Inteligence za Izdelavo 
kpnkretnih aolikacij v proizvodnji. 
poslovanju in upravijanju. Celotni 
program seminarja bo razdeljer v 
osnovni program in dodatnl pro- 
gram. Osnovni program bodo se- 
stavljale strokovne predstavitve 
sodobnlh tern umetne inteligen- 
ce. Dodatnl program pa bo voden 
V obllkl dole programiranja v pro- 
gramskem jeziku prolog. ki je 
izbran kot programski jezik S. ge- 
neracije radunalnikov. Pr> praktl- 
cnem delu bo poudarek aplikacl- 
jam V ekspertnih sistemin. Osnov- 


ni program bo polekal prete2no 
dopoldne, dodaini pa popoldne v 
prostorih Instituta Jozef Stefan. 

V okviru osnovnega programa 
bodo predavatelji prof. dr. Ivan 
Bratko, mag. Malja2 Gams, mag. 
Marjan Krlsper, mag. Nada La- 
vrad, mag. Vladislav Rajkovld, dr. 
Marjan Spegel in mag. Peter 
Tanclg predstavili naslednje 

- metode In tehnike umetne 
inteligence 

- ekspertni sistemi 

- tekodi prdjekti v svetu 

- nekatere apllkacije umetne 
Inteligence 

- projekt 5. generaclje umetne 
inteligence 

- oprema. potrebna za razvoj 
ekspertnih sistemov 

- programiml pripomodki za 
umetno inteligenco (programski 
jeziki, okoija in orodja) 

- programski jezik proiog 

- vioga umetne inteligence in 
jezikov 4. generaclje v Informacij- 
aklh sistemlh 

- metode umetne inteligence 
v odiodanju 

- predstavltevprojektov umet- 
ne inteligence prt nas 

- demonstracije delujodih 
programskih paketov 


V okviru dodatnega programa 
pa se bodo udele2encl seznanili s 
programiranjem v proiogu na 
radunalnikih VAX in PDP. Udele- 
zenci bodo razdeljeni v ved sku- 
pin. Praktidno delo bo potekalo 
pod strokovnim vodstvom delov- 
nih mentorjev. Ob zakijudku semi- 
narja bo §e okrogla miza na temo 
«Danadnjl trenutek umetne inteli- 
gencevvlugoslaviji-, nakatero or- 
ganizatorji vabijo zlasti predstav- 
nike razvojnih in poslovnih orga- 
nlzaclj ter uprave. 

Seminar, kl ga bodo s finandno 
podporo omogodili Institut Jo2ef 
Stefan, Raziskovalna skupnost 
Slovenije, Slovensko drudtvo In- 
formatlca in nekatere organizaci- 
je - sponzorji, je namenjen tako 
sodelavcam raziskovalnih in izo- 
bra2evalnlh ustanov, kot tudi 
predstavnikom iz gospodarstva, 
drulbenlh dejavnostl in dr2avne 
uprave. Seznanili se bodo namred 
lahko med drugim z mo2nostmi 
uporabe sodobnih orodij za reSe- 
vsnje nekaterih poslovnih In pro- 
izvodnih problemov, kl jih s klasi- 
dnimi metodami ni mo2no kvali- 
tetno raSiti. Zaradi omejenlh radu- 
naJnISkIh virov bo udeie2ba v do- 
datnem programu omejena na 20 
udele2encev. Pri prijavah za do- 
datni program bodo imeli pred- 
nost sodeiavci sponzorskih orga- 
nlzacij. zatem pa bodo udele2bo v 
dodatnem programu seiekcioni- 
rall po kriteriju zaporednega regi- 
striranja prijav. Udele2encl se lah- 
ko na seminar prijavijo z izpolni- 
tvijo prijavnice, kl jo obljavijamo 
posebej, na naslov organizatorja 
pa mora priti najkasneje do 20. 
marca 1985. 


»Prava revolucija v 
resevanju problemov . . 


P odrodje umetne inteligen- 
ce je Se pred nekaj letl ve- 
Ijalo za povsem akadem- 
sko. Ob dober gias je med drugim 
priSlo zato, ker so imeli nekateri 
zanesenjakl natem podrodju pre- 
ved smele nadrte. Postavijatl so si 
cllje. ki jih nieo nikdar uresnidill. 
Zelo znan je primer avtomatskega 
prevajanja, ki Se danes ni zadovo- 
Ijivo reSano. Pri tern so raziskova- 
Icl neletell na problem, ki sprva ni 
bil videti tako hud, pa se je kasne- 
|e izkazal kot izjemno kom- 
pleksen in zaenkrat Se nereSIjiv. 
Naravni jeziki so namred silno za- 
pleten pojav. Tu ne gre le za te- 
hniine probleme in ovire. ampak 
za razumevanje delovanja ceiotne 
dIoveSkeduSevnosti In medseboj- 
nega komuniciranja. Poleg tega 
so nekateri raziskovalcl umetne 
inteligence zlasti amerlSkl, napo- 
vedovati Se robote, ki se bodo 
znali orientirati v prostoru, skrat- 
ka. zastavili so si nalogo skon- 
struirati stroje. ki bodo videll. Na- 
dalje so kanili reSiti nekatere pro- 
bleme sklepsnja po zdravi pameti 
Ipd.- pravi dr. Ivan Bratko, vodja 
Skupine za umetno Inteligenco 
na Institutu Jo2ef Stefan In Izredni 
profesor na Fakultetizaelektrote- 
hnlko V Ljubljani, ki je poleg tega 
Se predsednik Jugoslovanske 
sekcije za umetno Inteligenco pri 
zdru2enju ETAN, predstavnik Ju- 
goslavije v ECCAI (European 
Coordination Commltee tor Artifi- 
cial Intelligence) ter eden od dl- 
rektorjev zdruSenja ISSEK (Inter- 
national School for the Synthesis 
of Expert Knowledge). 

Prof. dr. Ivan Bratko je v sodelo- 
vanju z mag. Vtadislavom Rajko- 
videm napisal knjigo ■Radunal- 
niStvo s programskim jezikom 
pascal-, pred dasom pa skupaj z 
istim avtorjem tudi ucbenik 
"Uvod V raCunalniStvo-. Povemo 
naj Se, da piSe za londonsko za- 
Io2bo Addison-Vifesley knjigo 
■PROLOG Programming for Arti- 
ficial Intelligence-. 

■Od zgodnjth sedemdesetih let 
dalje se je podrodje umetne inteli- 
gence razvijalo z nekako bolj trez- 
nimi napovedml In zato tudi bolj v 
send. Mnogi ljudje podrodja tudi 
niso jemali resno, kar je imelo za 
nekatere raziskovalne skupine 
usodne posledice. 

Znadilen primer je profesor Do- 
nald Michie, kl je eden od zadetni- 
kov umetne inteligence in eden 
njenih glavnih propagandistov. 
pa tudi eden tistih. ki so skuSali to 



podrodje komercialfziratl. Ze sam 
po sebi jezelo zanimrva osebnost 
Se bolj pa njegova osebna zgodo- 
vina. saj je Sel skozi silne vzpone 
in ogromne padce, take, od kate- 
rlh se skoraj nihde ne pobere ved. 

V Sestdesetih letih je dobil na- 
mred takorekod nezasllSano fi- 
nandno podporo, ki je blla na za- 
detku sedemdesetih let, kojepriS- 
la umetna inteligenca v Veliki Brl- 
tanijl po znanem Lighthlllovem 
porodilu V krizo, skoraj ukinjena. 
To je privedlo do notranjih sporov 
in do pravcate gverllske vojne v 
njegovem odseku. Poleg tega 
Michie ni bil pripravljen na nobe- 
ne kompromise z birokracijo, ki 
Ima oditno povsod po svetu pre- 
cej podobne lastnostl. Posledica 
tega je bila, da se je odsek razbil 
na dva oddelka, v vedjem je ostalo 
okoli 50 ljudi, V manjSem pa je 
ostal Michie z nekim Studentom. 
podlplomcem, enim tehnikom in 
polovico tajnice. Iz take situaclje 
bi si redko kdo opomogel. V ti- 
stem dasu je delal naprej brez ka- 
krSnihkoli finandnih sredstev. 
Vendar je imel v tujini Ime, kl je 
slovelo po vsem svetu in je privab- 
Ijaio obiskovalce,- prrpoveduje 
dr. Bratko. 

•Mad njimi sem bil leta 1977 
tudi jaz. V Edinbourghu sem bil 
pol leta, vendar je bil profesor 
Michie le malo tarn, saj je veliko 
potoval po svetu, kjer je uzival 
velik ugled. Kljub te2kim razme- 
ram je z obiskovalcl vzdr2eval 
precej dobro produktivnost. Tako 
se je po letu 1980 zadelo spet do- . 
datno finansiranje in nastal je ne- f 

Meimikio 11 


naaen zasui(,° je naflaljevai ar. 
Sratko. Tako je kar naenkrat do- 
segel drugl vrh. Vendarlokrat de- 
nar ne prlhaja samo I 2 raziakova- 
Ine sfere. kajti tarn si ni nikdar 
dokondno opomogel, sa] si je v 
kriznem obdobju nakopal znotra] 
unlverze preved sovrainlkov, pad 
pa priteka denar iz disto komer- 
ciaine slere, iz industrije. Tako 
mu je Ob koncu preteklega leta po 
grozni odisejadi uspelo v Qlasgo- 
wu ustanovitl Turingov Indtitut, 0 
demer je sanjal osem let, od leta 
1977 dalje. 

•Sam Izraz umetna intellgenca 
nl dober. je celo izrazito slab,* 
men! dr. Bratko. •Tudi eden 
izmed zadetnikov umetne Inteli- 
gence. John McCarthy, kasneje z 
njim nl bll zadovoljen, saj se ga 
pogosto napadno razume In tol- 
madl. MIchie je uvedel izraz 
•machine intelligence-, kar je 
morda male boljde, vendar se v 
svetu nl prijel. saj se je prejSnjl ie 
zelo udomsdil. Pri tern gre za pod- 
rodje V radunalnIStvu, ki si prlza- 
deva le, da bi bill radunalniki ne- 
koliko bolj pametnl oziroma manj 
neumni. Do velikih finandnih 
uspehov pa je prISIo, ker so razl- 
skave na podrodju umetne inteli- 
gence dale nove metode redeva- 
nja probtemov, na katere prej ni- 
hde nl pomislll. Izven tega podro- 
dja predstavijajo te metode in te- 
hnike pravo revolueijo In dIsto 
nov, sve2 pogled na vrsto proble- 
mov. Stvarl se tako rekod lotite z 
druge stranr In potem je treba ze- 
lo malo, da dose2ete ogromen na- 
predek in neslutene udinke. 

To opaiamo na Stevllnih podro- 
djih, na primer v upravljanju, v 
avtomatikl. Naj kot primer pose- 
iem na podrodje medicine. Beo- 
grajskl prolesor Tomovid, eden 
od svetovalcev za tehnoloSkl raz- 
voj Jugoslavije v Kralgherjevi ko- 
mlsljl. vodi projekt za upravijanje 
umetnih nog. Taka nogajezatelo 
popoln tujek In posledica tega je 
zelonenaravnahoja. prI demer se 
bolnik strahovlto mudl. Zelo teJko 
je namred motorje, kl so v taki 
nogi, medsebojno uskladiti. Te 
motorje namred upravija radunal- 
nlk, ponavadi pa so programiranl 
po tradiclonalnlh metodah, Ki jih 
najdete v avtomatekem upravlja- 
nju. Skratka. gre za zelo kompllcl- 
rane atvarl. In radunalnik porabl 
zelo veiiko dasa, de dela po teh 
metodah. No, prof. Tomovid, ki je 
sicer lark na podrodju umetne in- 
teligence in je o tern le nekaj ma- 
lega slldal. je nekatere od teh reSI- 
tev skoraj disto intuitivno uporabll 
In skupa) s sodelavcl dosegel izje- 
mne rezultate. Skratka, gre za nov 
prlstop k reievanju problema, ki 
prinese ogromne Izboljdava-. 

Na katerin podrodjih bi se tl no- 
vi pristopi Se z uapehom uveljavili, 
kje bl se lahko v naSIh razmerah 
izkazall kot posebe] korlstnl? 
-Ekspertni sistemi so uporabnl 
takorekod na vseh podrodjih, ki 
zahtevajo znanje,- odgovarja dr. 


Braiko. -Konkretno v naSih ra- 
zmerah pa bi bill zanimivi - tegav 
tujini sicer ne sredujemo pogosto 
- ekspertni sistemi za samo- 
upravne dokumente, pri tern 
Imam v misllh razne statute, pra- 
vilnlke, zapisnike s sej ipd., skrat- 
ka, vse samoupravno sprejete od- 
lodltve, kl morajo bill usklajene s 
Stevllnimi predpisi. Pogosto se 
namred dogaja, da se pol leta po- 
tem, ko je biia neka odioditev 
sprejeta, najde nekdo, ki pravi, da 
nl usklajena z nekim drugim pred- 
pisom, za katerega prej nihde ni 
vedel. Skratka, pri nas se pravo 
zelo hitro razvlja, in vsem spre- 
membam je silno teSko sleditl. V 
takih razmerah bl zelo prav prISel 
ekspertni sistem, ki bi znal stvarl 
razloiiti, ki bi znal ppvedati, all je 
neka odioditev usklajena s tern all 
onim slatutom, all odgovarja do- 
lodenemu pravllniku, all se sklicu- 
je tudi na raznorazne todke dru- 
glh pravilnikov, all je kakSna od- 
ioditev legalna all ne ltd. Pri tern 
Imam v misllh, na primer, samo- 
upravne sporazume o osebnih 
dohodkih, kl imajo, recimo, po 
petdeset stranl In jih praktidno 
noben delavec ne razume. Tudi v 
redunovodstvu takega sporazuma 
pogosto nihde ne razume In de 
gre tisti, kl plade raduna, neprlda- 
kovano na bolnISko, nastane zme- 
da. Ce bl vse to spravlll v radural- 
nlk V obllki ekspertnega sistema, 
kl bi znal takoj pojasniti, zakaj Ima 
nekdo tako in tako plado, zakaj je 
nekaj narobe, bl stvarl vellko bolj 
gladko tekle. 

Podobnl problem! se na primer 
pojavijajo na podrodju pokojnin. 
SliSal sem ie veiiko ljudi. Ki so se 
pritoievall, da so jim pokojnine 
vnaprej napadno napovedall In da 
jIm tiste vsote nihde nl znal prav 
razloiiti Ipd. Ekspertni sistem bl 
bll V tern primeru res ugodna reSi- 
tev, saj bi diovek poved.al le, kdo 
je, kaj je delal in dal druge potreb- 
ne podatke In tudi v kratkem dasu 
dobll ustrezen odgovor. 

Drugo podrodje je ra primer 
upravijanje procesov. V Industrijl 
smo naleteli ie na ved primerov, 
kl bi jih z ekspertnimi sistemi lah- 
ko na enostaven radln redlll In 
dosegll vellke udinke. Vendar je 
pri nas pogosto problem te, da 
nade okolje za take pristope Se nl 
dovolj zrelo. V Industrijl takSne 
reSItve pogosto ocenjujejo kot 
novinarske Izmliljotine, vse sku- 
pa; se jim zdi precej neverjetno. 
Vendar zlasti pri nekaterih mlajSIh 
kadrih v industrijl In tudi drugje 
opaiamo povsem drugaden po- 
gled na novo in sodobno tehnolo- 
gljo. ia\ se tl mladi in zagnani 
strokovniaki s svojimi sveilml Ide- 
jami le teiko prebljejo In doseiejo 
kekSne pomembrejSe spre- 

Ob tern naj poudarim zlasti to. 
da za uporabo ekspertnnlh siste- 
mov niso potrebne kake posebno 
vellke investielje, saj zadoSdajo 
radunalniki, kl Jih naSa podjetje 
vedinoma ie Imajo.- 


Prijavnica 
za znanstveno - 
tehnoloski seminar 


»Tehnologija 

umetne 

inteligence« 


8.— 12. april 1985 
Institut 
Joief Stefan 
JamovaSS, 

61000 Ljubljana 

Cilj semlnarja je predstavitev sodobnlh doseikov v umetni 
InteligencI s poudarkom na projektu 5. generaelje radunalni- 
kov ter na moinostih uporabe orodij umetne Intellgence za 
izdelavo konkretnlh aplikacij v proizvodnji, poslovanju in 
upravljanju. 

Kotizaeija za udeleibo v osnovnem programu (sodobne teme 
umetne intellgence) znaSa 30.000 din, v celotnem programu 
(skupaj s Solo programiranja v prologu) pa 35.000 din. Omo- 
godamo popust 10.000 din sodelavcem akademskih in spon- 
zorsklh Instltucij. 

Prijavnice poSIjile na naslov: mag. Nada Lavrad, Institut Joief 
Stefan, Jamova 39, 61000 Ljubljana (tel. 214-399 int. 217) 
najkasneje do IS. marca 1985. Kotizaeije morajo prispeli na 
tiro radun US: 50101-603-50272 najkasneje do 1. aprila 1985 



Telefonska Slevllka: 



PrljBVljam se za (uatrezno oksnee pre6rta|): 

a eelotnl program o osnovni program 

Sem aodelavec akadamske Inatltuelie (uatrezno okence pradnaj): 

aodelavec aponzorske inallluclje (uatrezno okence preirtaj:) 


Kotizacljo V znesku (ualrezn 
re 35.000 din a 30.000 
bom poravnal na 2R Institut 
sneje do 1 . aprila 1985. 


' okence predrtaj): 

In a 25.000 din a 20.QC 
Jezef Stefan 50101-603-50272 i 


I din 
9|ka- 


CRNflHROWlKa, 


Domaca 
imena 
pod tujimi 
programi 


P iratstvo je pri nas nehote postalo se- 
stavni del raiunalniike kulture. Kako 
tudi ne. saj je vePIna laslnikov hiSnid 
raiunalrlkov 2e zaradi na6ina nakupa z eno 
nogo zunajzakona. Piratski oglasi nasiraneh 
raSunalnliklh revij so samo vrh ledene gore. 
Mnogo veP je prijateijskega posojanja pro- 
gramov, prl katerem pa vsaj nIhSe ne zaslu^i. 
Oistribucija koplranega softvera je v vsejugo- 
slovanskein prostoru organizirana tako do- 
bro, da bi je bll vesel vsak, kl se ukvarja s 
civilno zaidito. V naSI kameri dobi raPunal- 
nistva je ta firni trg odlgral odIoCiIno viogo pri 
popularizacljl raiunalnfkov, dares pa postaja 
cokla za njegov razvoj, saj zavlra razcvet do- 
mabe pametl. 

Kopiranje pa se zdl nekaterim tako do- 
made, da jih ni sram svojega imena zapisali 
pod tu] program, In ga prodajali na LEGAL- 
NO IZDANi KASETi. Ker gre verjetno za mlade 
-avtorje-, njlhovift imer ne ravajamo. Na- 
siednji zapis naj jim bo dobra iola za priho- 
dnost. 

V febrjarski dteviiki sirio objaviii dokaj 
ugodno ocano radunalniike kasete, ki jo je 
izdai §KD FORUM. Po erem mesecu pa so se 
potrdile domneve, ki so se nam porodiie 2e 
na mikroraduralnidkem sejmu v Cankarje- 
vem domu. Vedina programov na kaseti deiu- 
je namred nekam zelo znano. Oekle, ki je 
sedelo za mizo z radunainlkom, o tem ni 
hoteio niti siiSali, in je u^aijeno razlagalo o 
Btotinah urviozenegadeia. Tudi cena kasete, 
1300 din, na] bi blia izradunana glade na 
dolge ure programiranja. 

Avtorjl prgramov (all pa izdajateij) so nas 
dobro potegnili za nos. Koliko programov na 
kaseti je orlginainih, je te2ko reel. Za stiri pa v 
tej Stevilki dokazujemo, da so prepisari iz 
angledke literature. 

Take kasete Skodujejo celotnl podobi slo- 
verskega redunainidtva, saj na radun plagia- 
torslva podeenjujejo lastno pamet in medejo 
V dudno lud druge domade softverske projek- 
te in orlglnalne programe na tej kaseti. Hote 
all nehote si je s to potezo najbolj dkodll sam 
FORUM, saj bo kupce te, pa tudi naslednjin 
kaset, teiko preprldatl, naj Kupljo programe, 
kl jih najdele skupaj s slo drugimi v reviji za 
2.25 furta. 


P. S. FORUM menda prlpravlja drug! del 
svoje kasete. Fantje in deklela, ne prepiSite 
spet tretjine kasete iz ene same tuje revlje. 



Tenis s Forumove kasete braid revlje ~Slnclair Programs- poznajo kot PING-PONG, kl ga 
Je napisal Claus Jensen Iz Danske. Razllka z originalom je edino ta, da je strojni del iz DATA 
slavkovze popokan. Opazlll boste, da si |e -avtor- crlhranil dolgo tlokanje vrstic 130-170 z 
!edrnatimlNPUTv120. 



zastonj kro2il po Slovenijl, sedaj pa ga lahko 


ROBornm 



Trboveljski delavec 
z »zeleznim 
ovratnikom« 


PETER MIRKOViC 


D a lahko po 24 ur na dan. Ni 
slabs volje zaradi izgublja- 
ne nedeijske tekme lokal- 
nega nogometnega moStva, nje- 
govi Izdelki so ob vsakem basu na 
svetovni ravni vrhunske kako- 
vostl. Ne zapravlja fiasa z oprav- 
Ijaniem ob kavici. Ne zabteva nil! 
dinarja za stanovanjsko posojilo. 
'' samoupravljanju 


Bali in modri ovratniki, kot so 
ekonomisti delili delovno silo 


pred pohodom industrijskih robo- 
tov, Imajo dovolj razlogov, da no- 
vega sodelavca z "2eleznim ovrat- 
nlkom- sprejmeio z nevoifijivost- 
jo. Kajti industrijski robot presega 
njihove sposobnostl. Strah, da 
bodo zato izgubili delo? Morda, v 
Iskrlnl tovarni polprevodnikov v 
Trbovijah. na primer, bo ie marca 
novi industrijski robot spodrinll z 
delovnih mast najmanj oserrt de- 
lavk. Kakben smisel imatorej uva- 
jati japonski robot selko 2000 (z 
oznako D-Tran) v prolzvodnjo? S 
stallSca osmih delavk se zdl njs- 
gova vkijubitev v proizvodnjo vsaj 
nehumara. Toda le na prvi po- 


ZELO NIZKE CENE 

ra6unalnikov 


Sinclair lOOO^ZX 81 
Sinclair tpactrum 48 K 
Sinclair spectrum 16 K 
commodore C 64 
commodore C 64 dataaatte 

commodore 116 
detasatte za C 64 in C 20 
floppy 1641 

floppy diskata 10 kosov 
printer normslnl papir C 64 In 
monitor unlverzalni 
igralna palica compitabel 
datasetU za ZX 81 In apeciru 


;a 790 DM 
296 DM 
346 DM 
119 DM 
698 DM 


29,60 DM, 39,50 DM In 


vmeinik za 1 1graino pi 


RaOunalnIka ci 


nl palici 
sK 

imodore In einclaira lahko uvozlle. 


99 DM 
69 DM 
99 DM 
79 DM 


Vradnost poilnih poiiljk ama biti najvei okoll 160 DM 
Poilnino |a traba plabati potebej. 

Za zgoraj navadena cane priznavemo IzvoznI popuat. 
Kupljene lahko plaCate na raiun; Bayerlache Vei 
MOnchen, konlo 6961020. 

Velika Izbira pribora za raCunalnIke, druge elektroniki 
fl. vidao iln, 


JODE DISCOUNT MARKT 
Schwanthalerstrasse 1, 8000 Miinchan 2, tel: 
994989/555034 (pet mlnut od glavne 2eleznldke 
postale). 

OBISCITE NAS IN PREPRICAJTE SE O SOLIDNO- 
STI IN KONKURENCiNOSTI! 


V pdgovoru z direktorjem Iskri- 
ne tovarne v Trbovijab se je poka- 
zalo, da novi industrijski robot ne 
bo preprosto postavil na cesto 
osmih delavk zaradi tako Imeno- 
vanin SIrSih tovsrnlbklh all druz- 
benlh Interesov: >Te delavke, ki 
jih bo kmalu nadomestil robot, 
bodo opravijale druge, prlvladne- 
Jge delovne naloge. Pravzaprav se 
bodo otresle enolibnega dels, kt 
mora biti zelo natardno. vendar 
ubija voljo. Najbrz se tudi zato v 
sektorju, kjer proizvajamo poipre- 
vodniSke ,mostiSke', kopiSIjo bol- 
niSki Izostanki. Cre pa za izdeiek, 
vreden na svelovnem trgu od 11 
do 12 amerlSkIh centov, kl ga do- 
bavljamo partnerju Motoroli. 
AmeriSki partner zahteva domala 
stoodstdtno kakovost. brez izme- 
ta, zato je treba vsak polprevo- 
dnlk po dodeiavl Izmeriti. Vse po- 
teka ro£no, kot te izdelke proizva- 
jajo tudI drugod po svetu. Njihova 
cena raste In konkurer6nej£i bo- 
mo lahko z avtomallzirano prolz- 
vodnjo. Ta je nared: novemu In- 
dustrljskemu robotu se bosta $e 
letos pridruilla dva podobna.» 

RadunainiSko krmlljeni robot 
ne bo priSel v Trbovijah v tuje 
okolje. Kajti njihova produkliv- 

720 delavcev je lanl naredilo 250 
milijonov razliOnih izdelkov, do- 
hodka je bilo za 103 milijarde dl- 
narjev. Izvoza, zlasti za konvertl- 
bllne devize, za 5,3 milljona dotar- 
jev; s 150 starlml mllljoni dinarjev 
na zaposlenega uvrSbajo svojo to- 
varno v solidno jugosiovansko 
povpre£je, ki pa izpuhti, be nanj 
pade senca tega, kar ustvarjajo v 
indusirijsko razvitejSih driavah. 
Robotl bodo to povprecje naglo 
dvignill, pokima direktor Adi 
Peitl. 

Zamlsel o uvedbl robotizacijeje 
padia ob obisku prof. Alojza Kra- 
Ija z ljubljanske elektrotehniike 
fakultete. ko so se dogovorill, da 
Je -uvedba robotov v tovarni edl- 
na pot. da postanejo konkuren- 
CnejSI na svetovnem trgu". Profe- 
sor Krai) s sodelavci (mag. Drago 
Rudelj, 'referent- za Trbovije. 
Darko Koritnik, vodja projekta v 
tovarni, pa Borut Solar, Zdravko 
Balorda In drugr) so se odio&ili za 
nakup modela seico 2000. «Ni80 
nas zanimali robotl, namenjeni 
varjenju In velikim opravllom,' 



pripoveduje Adi Peitl, -izbrali 
smo majhnega, manipuiatlvnega, 
vendar zmogljivega robota. Raz- 
iskovalci laboralorija za Industrij- 
sko robotiko na elektrofakultetl in 
Iz na8e tovarne so prispevall ,pa- 
mel' oziroma reSitve za njegovo 
uporabo v naSI specIfiOnI prolz- 
vodnji.- 

nPrebili smo 
mistikoo 

Ce giedamo s staliSOa §ir§e 
drutbene skupnosti. potem Hi ja- 
sno, zakaj imamo v Sloveniji ko- 
maj nekaj Industrijskih robotov (v 
svetu jih je tadas okoll SO.OOO. naj- 
ved jih ]e na Japonskem): v za- 
drtani polltiki o prestrukturiranju 
slovenskega gospodarstva je ro- 
bolika obelavna smer, saj zahteva 
male energije, veiiko lastne pa- 
metl In malo surovin. Odveden je 
tudi strah, da bl robot! spodrinll! 
delavce, saj prav v trboveijskem 
bazenu celo prlmanjkuje delovne 
sile. Robot bo nadomestil nehu- 
mano, duhamorno delo. Po drug! 
sirani je osem omenjenlh delavk 
naredilo letno po 2.6 milljona 
-mostidkov-, robot jih bo naredil 
najmanj 5 milijonov. Velika pred- 
nost tega orodja je tudi. da bodo 
lahko z lastnim znanjem - zna- 
njem raziskovalcev - spremeniii 
delovne programe in operaeije, 

glo zadostlll potrebam trga In s 
konkurendnostjo povedall do- 
hodek. 

-Prebili smo mistiko. Pri robotl- 
zaeiji ne ponavijamo zgodovine, 
kakrSni smo bill prida prI razvoju 
radunalniStva. kl je blio sprva prl- 
vllegij peddiceljudl. Robot jelnte- 
ligentno orodja, ki pa potrebuje 
okrog sePe precej intellgentnih 
oskrbovalcev; oskrbovalcev s 
programskimi reiitvami, nadzoro- 
valcev. vzdrievalcev,' pravi prof, 
Kralj, Pravzaprav oOpira robot no- 
va, zahtevnejda delovna mesta , , . 

V trboveljski Isk'rlni tovarni bo- 
do tako doblli posnemovalce, V 
kranjski, tudi Iskrlnl,. Kibernetiki, 
bodo kupiti prav takSrega univer- 
zalnega robota, ki ga Japonci 
uspeSno prodajajo tudi v ZDA - 
za 35.000 dolaijev skupno s prlbo- 
rom. In de upoStevamo, da je za 
zdaj razmerje med kupljenim 


14 Mojmib 







LjublJanskI laboratorij za robo- 
tiko pri elekirotehniSni fakultsti je 
zagledal lu£ sveta pred desetlet- 
jem, ko so raziskovalci po Slovs- 
riji iskali partnerje, ki bi potrebo- 
vali njihove storitve. Prisluhnili so 
jlm sale v Trbovijah, na pobudo 
direktorja tovarne Peitia je raz- 
iskovalnl team rastel za potrebe 
Iskre: danes razviiajo zahtevnejSe 
programskejeziks, umetno Irteli- 
genco... Bistvo dejavnosti tega 
laboratorija pa naj bi bilo -montl- 
rarje v elektronski indusiriji, tako 
da bl se z reSitvami za posamezno 
avtomatiino orodje ukvarjalo 
dimved Ijudi in bi biie relitve kar 
najbolj celovite". 

Odioditev ne more presenetiti, 
kajti prav v siovenski elektronski 
industriji je mogode najhitreje 
prestrukturirati gospodarstvo in 
ga postaviti na nove. vidje in boij 
zdrave temeije; v Sioveriji ni do- 
voij energije, ni dovoij surovin, je 
pa precej neizkoriddenega pro- 
stora za domado pamet. in to, po 
besedah profesorja Kraija -ne- 
majhno domaco pamet-, so raz- 
iskovaici ijubijanske eiektrofakui- 
tete daii robotikl: njihova zeija je 
bila ves das, da bi za robota pri- 
praviii taksne naioge. da bi se 
sam odiodai, ka] naj naredi. Da bi 
sam misiil. Robot zaradi tega po- 
trebuje precej senzorjev. Z njimi 
otipava, tudi meri in $ tako pri- 
dobijenimi podatki (In progra- 
mom) se odiodi, kako bo ukrepai 

Projekt -avtomatizirano vode- 
nje- uresnidujejo (miadi) razisko- 
valci za svoje magistrske ali dok- 
torske naioge. 

Profesor Kraij; -Najraje Imamo 
konkretno deio za narodniks, de- 
io, ki je zanimivo na svetovni ravni 
in pri katerem znanja, ki ga pri- 
spevamo, ni mogode kupiti niti v 
tujini. iz takSnega vira pridoblva- 


hardwarom in softwarbm v tujini 
ze 1 proli 4. je potem jasno, koiiko 
so V Iskrinem projektu robotizaci- 
je prispevaii raziskovalci. 


Odumetne 
(clovekove) roke 
do robotove 


mo domaia devet desetin denarja, 
nujnega za raziskave, oslaio pri- 
speva raziskovalna skupnost. S 
kqordinacijo raziskovaine dejav- 
nosti med skupinami v siovenskib 
tbvarnah pa dirimo tudi svoje zna- 
nje: naS ciij je zdru2iti znanje na 
podrodju robotike.- Radunalnidki 
-boom- pred leti je bii tore] dobra 
doia, ki pa je nekateri, deprav ima- 
jo V rokah dkarje in piatno. de riso 
spoznali, da bi se kaj naudiii na 

in V kakSnem polo2aju deiuje 
naS raziskovaiec? Upravijala z 
male denarja, z neprimerijivo 
manj kot njegov poklicnr tovarid v 
tujini. Tuji podjetniki ceio spod- 
bujajo raziskovalce k vsakrdnim 
poskusom, nagrajujejo tudi spod- 


ieteie poskuse, fed -kar naj dela, 
morda bo kaj pogrunlai-. Pri nas, 
kot pravi profesor KralJ, naj bi vsa- 
ks raziskava zadela v drno: Se to 
nl zagotovijeno ze v zamisii. opu- 
ste njero financiranje. Po drugi 
strani je vse povezano z veiiko 
administraeijo: preden sejim po- 
sredi uvoziti majhen dip, morajo 
izpolniti po 14 paplrjev, na katere 
pritisnejo pedat ijud;e v drnih na- 
rokavnikih - toiiko kot za uvoz 
ladje. Ne, robotika nima nasprol- 
nikov V deiovnih okoijih. ima jth v 
splodnem dfu2benem ravnanju. 
kjerdudljajo s papirnatimni nadeli 
0 -pretiranem uvozu-, ne znamo 
pa selektivno uvadati; uvazati la- 
ke, da bi na tujem kupljeno pamet 
obogatiii z iaslno in uvoieno oro- 
dje prilagodiii svojim potrebam in 
ga nemara dodeiali. 

V razvitejiih evropskih drdavah 
vlade 5 posebnimi namenskimi 
sredstvi spodbujajo razvoj avto- 
matskin tehnoiogij, zlasti roboti- 
ke. V ZR NemdijI ima indusirija za 
razvoj in proizvodnjo robotov, do- 
datni radunalnidki Inderiring in 
potrebnl izobrazevaini program 
na voijo tri milijarde zahodno- 
nemSkih mark (v obdobju do leta 
19681) italljanska viadaje za uved- 
bo sodobnega strojnega orodja In 
robotov nameniia 100 miiijard iir. 

V Sioveniji je tri detrtine indu- 
strljske opreme izrabljene, de pa 
upoStevamo de zastareidst sicer 
redno obratujodih strojev, si iati- 
ko ustvarimo popoinejdo predsla- 
vo o tehnoiodki ravni nade proiz- 
vodnje... Bodo roboti modneje 
potrkaii na vrata? Odprii so jih ze 
v veienjskem Corenju, dtorski 2e- 
iezarni in de kje. V mnogodem pa 
so Trboveijski iskradi pravzaprav 


15 


RACUNflLWlSTVO V SOV|ETSKI ZVEZl . 


Viscislitel’naja masina 


LOJZE ZADRAVEC 


T ako bi zapisali magibno be- 
sedo "ra6unalnik» v rajve- 
&ji drzavl ra svelu, kl se 
imenuje Zveza sovjetBkIh sociali- 
sddnlh republik. Pravzaprav, kaj 
je toSneje: >bl zapisafi" ali pa jo 
tako ie •piSejo-? Odgovor 


pak enako kot za vso drugo proiz- 
vodnjo visoke tehnologije v Sov- 
jetsKi zvezi veija tudt za raOunalni- 
ke: nobsnih all skoraj nobanih in- 
formaclj ni mogofie dobitl. Tako 
so skoraj edine novice, ki se po- 
javljajo dokaj redno, tiste o »tiho- 
tapstvu 8 la realm soclalizem- no- 
vice. ki prihajajo z Zahoda. 


Torej je veO ali rnanj jasno, da 
radunalnike najved uporaOIja tista 
instiluclja, kl nikjer na svelu ne 
obCuti posiedice gospodarske re- 
ceslja - vojska. A kljub temu, da v 
SZ vlagajo ogromne denarje v 
rdefio armado, v msrsicem krep- 
ko zaostajajo za Ameriko In njeni- 
ml zahodnimi zaveznikl. Iz te2av 
se zato poskuiajo izkopatl s tiho- 
tapstvom najmodernejSe vrste. 
Uspell so si zagotovltl navlgaclj- 
ski sistem >Omega«, ki rabi za 
dolodanje poloiaja podmornic, 
vodno hlajeno lasersko zrcalo pa 
)d poznavc ' 


ogromne vsote, ki so precej vedje 
od tr2ne vrednosti. a se kljub te- 
mu ne prItoZujejo preveC. Oditno 


:ln, da bl 


h ubijalskih si 


TUiotapska 

romantika 


Kje s 


tihotapske ro- 

terih glavne akterje smo lahko 
obdudovall v Levstikovem Martl- 
nu z Vrha pri Sveti Trojicl ali v 
Sellskarjevl BratovSdinl slnjega 
galeba. No, tudi ssdanjosti se 
nam nl treba sramovati. Resda so 
dasi, ko si za dvesto kilogramov 
kava dobil novga golta, ze zdav- 
naj mlnlli In tudi raOunalnlki lelos 
niso le -Sma roba-. A v primerjavi 
s tehnlko sovjetskih strokovnja- 
kov so vsi naSi tihotapci pravi 
amaterji, §e celo zadetnlkl. 

In zakaj se Sovjell lotevajo takih 
poll, da bl priSli do radunalnikov? 


zvezd. Mendatudl 
SS-20 Sojveli brez zabodne te- 
hnologlje Se najmanj pet let ne bl 
Imell. Po miSljenju zahodnib ob- 
vesdevalnlh sluzb so upravljalni 
sislem naredili s pomodjo racu- 
nalnlkov IBM serlj 360 In 370. kaj- 
pak ■•prelvercanlh" z Zahoda. 
Raiunalmk, kl raketldoloOasmer, 
so menda naredili na slavnem MIT 
(Massachusetts Institute of Tec- 
hnology). Vsaka tehnika se seve- 
da kdaj pa kdaj pokvarl. Tudi tega 
se Sovjeti ne ustra§ljo. Njihove 
preskrbovalne linlje so tako za- 
nesljlve. da jin uporabljajo tudi la- 
krat, ko gre za popravila. In kakS- 
ne so te poll? 


malo vlagajo v razvoj radunalniS- 
ke tehnike (milijarde dolarjev na 
Zahodu proli nekaj sto mllijonov 
na Vzhodu), na drugi strani pa 
zaradl pomanjkanja inovacijske- 
ga duha. Vzhodnjakov pa sploh nl 
sram, da bi ubirali tihotapske poll. 
Vsak sum odpravijo z ideoloSkim 
i jg preden se prav po- 


Sovjeti si najvedkrat pomagajo 
z zahodnimi poslovneil, ki seda- 
njl poloiaj izkorlSdajo za vefanje 
imelja na tiro rapunih. Kot je na- 
mreP oblPajno pri vseh irnobor- 
zijskin poslih, tudi tu vladajo za- 
koni popolne konkurence. jasno 
je. da ceno doloPata ponudba in 
povprasevanje. Sovjeti placujejo 


modeme raPunalnIke. Za enega 
najuspepnejilh predstavnikov ta- 
kega nadina -posiovanja- veija 
42-letni podjetnez Richard Muller 
s severe Zahodne Nempije. Pozor- 
nost je ta rojeni Berlincan a Svi- 
carskim potnim listom. vzbudil v 
novembru 1983 pri eni od akclj 
nemSke carine. Akclja je bila 
uspeSna, saj so naSIl amerlSkI vo- 
iaski raPunalnik, vreden 700.000 

20. novembra so ladjo, na katerl 
so imell spravijen kontejner z 
raPunalnikom. nazahtevoameris- 
kega trgovinskega ministrsiva v 
Pvedskem prlstanltPu . Malsing- 
borg ie enkrat pregledall. Sved- 
ska Carina je zaplenila napravo za 
obdelovanje podatkov, vredno ka- 
kih dva ali tri milijone dolarjev. 
njeni nemPki kolegi pa Pe dva 
koinpletna radunalnika tipa VAX 
11-780 ameriSkega proizvajaica 
Digital Equipment Corporation 
(DEC). 

VAX |e drutina velikih raPunal- 
nlkov. Cena se jim giblje od 
35.000 dolarjev (serija 730) do vec 
mllijonov dolarjev (serija 760). 
Predvsem jih uporabljajo za reSe- 
vanje naravoslovnih In tehnicnih 
problemov. 2 njimi lahko vredno- 
tlmo astronomske posnetke, jih 
uporabljamo pri seIzmIPnih prei- 
skavah In kartografskih pro- 
blemih. 

Ratunalnikl so torej unlverzal- 
ni, in z uporabo ustreznega soft- 
wara postanejo vojaSkl. 


NapaCno pa bl bllo r 
Sovjeti raPunalnike uvatajo . 
domaPo uporabo svojih drtavijj 


Stvar najlatje poteka takole. 
Posiovnetl ustanovijo veP kar se 
da nedoltno zvenePlh izvozno- 
uvoznlh firm - vsaj kakpna mora 
biti obvezno v neuvr$Penlh all 
nevtralnih drtavah. Nato je nalo- 
ga zaposlenih pri teh podjetjlh. 



ga uporabljair? igrali se menda ne 
bodo. pa tudi skrbi o investidjah 
alt davku na dohodek niso na 
dnevnem redu povprePnega dr- 
tavljana najvePje slovanske dr- 


Mikroracunalnik 

vZSSR 


Kaj d 



ljudi. ki Peslo nimajo pojma, kaj je 
namen vsega tega: da robo tako 
dolgo poPiljajo od enega do dru- 
gega podjetja, da se vse sledi za- ' 
briSejo. i 

Priblitno enako se je zgodba { 
odvila tudi V primeru Richards 
Uullerja. RaPunalnike VAX so po- 
slali iz Bostona proti Jutni Afriki. 

V Kapstadtu jih je domaPa firma 
poslala naprej v Malmo. Kot na- f 

slovnika so navedil tirmo Intera- • 

ted Time, podrutnico firme Semi- 
tronic, ki je zopet podrutnica fir- 
me Technimex. Lastnik vseh je * 

seveda grePni Richard Muller. Ko- 
nec septembra je Muller zapustll 
Juzno Afriko inse umaknil vsmeri 
Londona. Tam je izpuhtel v zrak. 
najverjetneje zato. da bi dobil na 
Svedskem vsaj zaPasno dovolja- 
nje za bivanje. ^ 


3. Tudi 


najbolj obvePPeni si morajo podo- 
bo ustvarjati Iz koiPkov. Ce ze 
kdo z Zahoda vidi ruski raPunal- 

tako’enostaven, da ga nikakor ni 
mop uporabljati za vojaPke za- 

Stare so zgodbice o pobeglem 
sovjetskem pilotu, katerega mo- 
dern! lovec je bil opremljen z elek- 
tronkami. Je morda potem res, ds 
•zbornaja komanda° dela z raPu- 
nalniki, ki so star! kot zemija all pa 
dobljeni prek °spretnih-‘ poslov- 
nezev z Zahoda? Ka] Sovjeti res 
niso sposobnl narediti moderne- 
ga, ampak res modernega raPu- 
nalnlka? AmericanI pravijo: sov- 
jetska raPunalniSka Industrija na- 
preduje - zahvaljujoP amerlskim 
inovacljam. Tako je edini Pip. ki 
ga na Zahodu poznajo v podrob- 
nostlh. narejen po Intelovem vzo- 
ru. Procesor K 580 IK 80 je popol- 
na koplja procesorja Intel 6080, 
kar nak^uje ie naziv. Tudi raPu- 
nalnik elektronlka-60 naj bi bil ko- 
pija Pe enega DEC, tokrat LSI-1 1/ 
2. Sestavni deli -rdePlh- raPunal- 
nlkov so torej res zastarell (vsaj 
tistih, ki jih poznamo). sa] je Inte- 
lov procesor 8060 trenutno te v 
raPunalniPki kameni dobl, pa tudi 
8066, ki ga Pe vgrajujejo v IBM PC, 
vsaj V srednjem veku. 

Mikroprocesorji in integrlrana 
vezja V moskovski tehnlkl kljub 
vsemu niso neznana zadeva. Cela 


1 


vrsta mikroprocesorjev je blla ra- 
zvita, fieprav veSina ne ra enem 
6lpu. To na sovjetsko Zalost po- 
meni manjSo zanesljivost, veSje 
stroike In veiji ot}$eg. Drugaie 
lahko reSemo, da je aovjetska 
radunalniSka pamet tri leta za 
ameriiko In japonsko. all - Kar 
zveni bolj zastraiujoCe (in bol] 
fealno) - za eno generacijol V 
primerjavl z nalo ni to seveda nii, 
ampak za voditelje Sovjetov, kl se 
vsak dan vsa] besedno spopadajo 
In prcmerjajo z Arreridani, je nekaj 
straSnega. 

S procesorjem K 580 IK 60 so 
naredili radunalnik SM 1800. Ima 
pomnllrik s 64 K, delovni pomnll- 
nlk vsebjje manj kot 1 K RAM In 
manj kot 2 K v ROM. Ker so Stevll- 
ke za RAM In ROM straSno nizke. 
ne smemo pozablti. da so bill 
radunalnikl narejeni le v zadetku 
osemdesetih let, takral pa tudi na 
Zahodu niso mogli govoriti vtakih 
Slevllkah. Mikroprocesor iz SM 
1800 se komaj razllkuje od svojih 
kapitalistidnih sosedov. Je dip, 
narejen v tehniki NMOS, kl lahko 
obdeluje S-bItne besede. Omem- 
be vredne razirke proti Intel 8080 
je mogode najtl le v dveh znadll- 
nostlh: 1. Original lahko deluje le 
od 0 do 70° C, ruska verzlja pa 2e 
pri -10° C, kar je najverjetneje 
prilagoditev na sibirske tempera- 
tore, 2, V sovjetski verzlji je dip 
postavljen v ohidje z 46 prikijudki. 
vzor pa jih ima le 40, vender so 
delotna vedkrat izkorlideni. 

Vzorec pa ni bll le procesor. 
Preresli so ‘tudi lest perifernlh 
polprevodnidkih temeijnih ka- 
mnov, od taktnega generatorja 
8224 do kontrole prekinitve 8259. 
Kadar na Vzhodu kaj kopirajo, ko- 
pirajo do konca - prenesll so tudi 
tipske oznake K 580 IK 24 In K 580 
IK 59. 

Popolnoma pa na Vzhodu le ne 
spijo. Metode izdelave stalno <z- 
boljdujejo. Po letu 1975 so 2e pri 
razvoju miniradunalnika S5-01 
uporabili tehnlko PMOS, konec 
sedemdesetih lei so preSII na 
NMOS, nekako od leta 1960 pase 
lahko pohvalijo tudi ie s polpre- 
vodniki CMOS. In de koga zani- 
ma, najvainejSa tovama polpre- 
vodnlkov je v Leningradu. 

Sovjetska zveza ne objavija In- 
formaci] o proizvodnji strateSko 
prav hid vaZnih Izdelkov, torej je 
ie samo po sebi umevno, da ni 
dala V javnost niti dtevllk o izdela- 
vi polprevodnikov in radunalnl-. 
kov. Kljub temu Je tudi do tiska 
nekako pricurijalo, da najved upo- 
rabljajo raduralnike elektronika, 
h katerim spada tudi mikro druzi- 
na 35. 

Prvi predstavnik druiine S5 je 
tiako na svetu zadel leta 1975. 
Njegova CPU je vedrila na treh 
koncih, obdeluje lahko 16-bltne 
besede In doseie hitrost. primer- 
no komaj za erevanski mestnl re- 
kord - 10.000 operaclj na sekun- 
do. ROM ima 2 K. RAM pa 3 K, 
vendar je raziirljlv na 28 K. Pri 


novejiem irodelu S5-21 so CPU 
ie uspeli integrirati v en kos, RAM 
povedatl na 256 K in hitrost ie na 
tisto pri lovcu jak-5 iz Oruge sve- 
tovne vojne — 200.000 operaclj na 
sekundo. 


Torej mikii, 
atudi mikro 

Prototip mikroradunalnika SO 
predstavili na moskovskem trgo- 
vinskem sejmu v jullju 1983. Pa 
tudi prve mikro verzije strokovnja- 
ki najvedje slovanske drtave niso 
bill sposobni narediti saml. Po- 
skudali so kopirati ameriSki apple 
II, katerega sokonstruktor je ie 
uspel priti med Stiristo najbogale- 
jSIh Amerldanov, med katerimi je 
povrhu Se najmlajSi (29-letnik). 


Nastal je AGAT, po atari ruski na- 
vadl oznaden s kratico, ki pomeni 
kdo ve kaj. RaCunalnik ni preno- 
sen, kar pomeni predvsem. da ob 
krajiem prenaSanju Se ne boste 
tvegali odtrgane roke, pri daijsem 
pa nihde ne bo prevzel odgovor- 
nostl za dkodo. Lahko bi ga oz- 
nadili za robustnega, kar pa ne 
pomeni, da ga je delalo Qorenje 
(ki se na Zahodu hvall z ‘bewusst 
robust" - -zavestno robusthO"). 

Neobvezni del je monitor (namred 
lahko poskusite delatl brez njega) 
z diagonalo 30 cm In barvno nor- 
mo SECAM (trancosko) ter RCA 
(ameridkl) video konektorjem. 6o- 
tovo ne .boste mogli nid podeti 
brez tipkovnice, ki je lodena od 
ostalega deia. Uporabljamo stan- 
dardno z ruskega pisalnega stroja 


Na|novei§e - komaj verjetno 

Sovjetska vlada hode kupiti 10.000 osePnIh radunalnikov z 
ZAHODAI IBM je ie zaprosil za dovoljenje ameridke vlade, da 01 
Izvozll super uspeine PC tudi v SZ. Sinclair se je kot eden izmed 
treh radunalniSklh zahodnih firm udeleill januarskega radunalnlS- 
kega sejma PC. Na zaostaja niti Apple, saj se zaveda, kaj bi pome- 
nilo sovjetsko narodllo pri proizvodnji znane vrste ameriSkega 
jabolka Irskega porekla - macintosha. 

Ce bo ilo vse po sredi. bodo IBM PC Installrali v 150 visokih dolah 
in centrih za izobraievenje udlteljav, da bi Izudlli do mrlijon studen- 
tov radunalnlike obrti - do konca stoletja. Ni pa verjetno. da bo 
zadeva tekla take gladko, kot so si jo zamislili moskovski Sefi. 
Najverjetneje bo IBM dobil dovoljenje is za izvoz PCjr, nikakor pa ne 
PC/XT, gotovo pa bo podobno veljalo za Apple-, lie in lie da, ne pa 
macintosch all lisa 2. 


se jih dalo razSirlti. Vgrajen Ima 
kakopak tudi basic, ki na veliko 
zalost vzhodnjakov deia le v an- 
gleddini. Nestrpno dakamo na ru- 

AGAT je nekaj podasnejdi od 
eppla: pri rutinah za 30 odstotkov 
shranjevanje disk je v basicu 
podasnejSe za IS odstotkov in v 
strojnem programu za 22 odstot- 
kov. Vpis je nekaj hitrejdi, a od 
appla » zmeraj podasnejSi. 

ACAT prihaja 

No, V zahodne trgovine gotovo 
ne. Ne samo, da je za nekaj let 
prepozen, njegova esna je strad- 
nih 17.000 dolarjev. AGAT izdelu- 
je sicer driavno zdruienje in ce 
bo ielelo ustvariti si trg. bi ga 
lahko ponudllo po zmemih ce- 
neh. Ampak to se ne bo zgodllo. 
Za Zahod je AGAT enostavno pre- 
pozen. Glede na to, da na Vzhodu 
Ijudje nimajo denarja zanj, se po- 
stavlja vpradanje: komu je name- 
njen? Najverjetneje dolam, usta- 
novam, ki se ukvarjajo z izobraie- 
vanjem. Njlh glavna naloga pa ne 
bo popularizacija med mladino, 
nemogode, za to so radunalniki 
veliko predragi. In de pridtejemo 
de staini strah kremeijskih vodrte- 
Ijev pred pretokom informaclj (z 
Zahoda na vzhod) se zdi stvar vsaj 
toliko jasna, da lahko olajdajode 
zapidemo: V splodnem smo s svo- 
jo radunalnlSko kulturo de zmeraj 
pred Sovjetsko zvezo. Vsaj pred 



Moj mikro 1 7 



ZflZflCETWIKI 


Skrivnosti sharpa MZ-700 (1) 


DUSKO SAVI6 


Kopiraiqe S-basica 


Sharpovih radunalnikov, |e, 
pijo S-basica. Na zadnjih straneh priroinika 
je dokaj zapleleno navodilo. Tukaj navajamo 
■'akoj po vkljuiitvi 



AOOO CO<CR> 

A001 27<CR> 

A002 00<CR> 

A003 CD<CR> 

AOOA 2A<CR> 

A005 00<CR> 

A006 C3<CR> 

A007 06<CR> 

A008 11<CR> 

A009 <SHIFT-(-8REAK> 

Oznaeba <SHIFT-i-8REAK> pomeni, da je 
treba bkratl pritlanitl obe tipki. To kombinaci- 
jo vedno uporabljamo za prekinitev progra- 
ma, sedaj pa smo z njeno pomoSjo priili Iz 
monllorskega ukaza M. 

Vstavimo Irak s S-basIcom (to je potrebno. 
ga previjemo na zabetek). Vtipkajmo ukaz 
S-BASIC SAVER 
JA000<CR> 

iz ROM monitorja In prltlsnlmo tipko PLAY na 
kasetniku. Ko bo S-basic naloton, se bo na 
zaslonu pojavMo sporofiilo: 

HIT ANY KEY? 

Vzemimo traksS-basIcomlz kastnika In vsta- 
vimo prazen trak. Pritisnimo katerokoli tipko 
na tipkovnici, nato pa hkrab RECORD in 
PLAY na kasetniku. Snemanje S-basIca je 
zatoto in bo trajalo pflbll2no 6 minut In pol. 
Po konianem snemanju moramo pritlsniti 
tipko RESET (zadnja stran rabunalnlka). 
Zakaj traja snemanje S-basIca S minut In pol, 
ralaganje pa samo trl? MZ-700 snema DVE 
kopifl vsakega programs. To pomeni, da po 3 
in pol mlnutah snemanja lahko (z uporabo 
tipke Reset) prekinemo snemanje. saj je ena 
kopija programs Ze posneia. V vsakem pri- 
meru, ko postopek prekinemo z RESET, se 
vrnemo v ROM monitor. Od tod lahko pride- 
mo V S-basic z ukazom J7079<CR>. 



Po vkljuiitvi racunalnika smo v t. I. ROM 
monitorju, ki se prijavi lako: 

■> MONITOR 1Z-013A- 

(Omenimo to, da se - to Imate QuickDisc - 
ne vklJuSi ta monitor, temvet drug!: 97-503M. 
Kadar ne gre za ukaze, vezane za disk, sta 
oba monitorja Identiina). ROM monitor 
1Z-013A in basic monitor NISTA enaka. Disa- 
semblitanl Izpis v prlroinlku to nanato ns 
ROM monitor, ne na monitor S-basIcal Prav 
tako sta ukaza M in J, kl smo ju uporabljall, v 
ROM In ne basic monitorju. To je treba staino 
upoitevati. 

18 Mojmik«, 


Kaj je naslov AOOO? KakSno je to oznaieva- 
nje? Stevllka SAOOO je naplsna v SestnajstlS- 
kem sistemu, kar nam pove dolarski znak 
pred Stevilko: vse Stevllke. ki jih uporabljamo 
pri delu.z monitorjl, so Sestnajstiike. Vedno 
jih moramo podatl Stirimestro, pa ieprav sta 
spredaj tudi dve nidi. Vsako tostnajstlsko 
Stevllko vedno zlahka preraSunamo v (nava- 
dno) desetiiko itevliko, vender je bolje ve- 
dno mislltl V tostnajstlSklh Stevlllh. Tako se 
pomnllnik raiunalnika MZ-700 zaine prI 
SOOO in konCa pri SFFFF (to je vseh 64 K). 
Naslov SAOOO je zadosti visoko v pomnilniku 
in ga S-basic ob nalaganju ne bo prekril. 
Kako to, da je S-basIc naloton, ko nl bll nikjer 
dan monitorskl ukaz L? Na9 programtok z 
naslova SAOOO dela enako kot ukaz L v ROM 
monitorju all ukaz LOAD v basicu. 


Kako je sestavljen 
program na traku? 


Posneta datoteka (vseeno, all gre za program 
all podatke), je sestavljena iz dveh fizlino 
loienlh delov. glave (header) in podatkov 
(data), ki ji sledijo. QIava je zelo kratka in 
vsebuje med drugim Stiri podatke: ime dato- 
teke, dolZino programs, zadetnl naslov dato- 
teke in izvrSitnl naslov. Po nalaganju glave se 
Ime vdta na naslov S10F1. Ker je ime lahko 
dolgo do 16 zlogov, je prostor rezerviran za 
imeod SIOFI do $1101. Na nasednjem naslo- 
vu, S1102, je zapisana dolzina programs v 
zlogih, na naslovu $1104 je zapisan zatotnl 
naslov podatkov v pomnilniku, na $1106 pa 
bo izvrSilnl naslov daioteke. To so najpo- 
membnej^l naslovi v ROM monitorju. Nanje 
lahko tu^ samI vpISemo podatke: enostavno 
uporabimo ukaz POKE. Ti nslovi so neodvisni 
od S-basIca In jih moramo uporabljatl v pro- 
gramlh v slrojnem all drugih jezikih (forth, 
pascal ltd.). 

Funkclja glave je izkijudno ta, da postavi pa- 
rametre za nalaganje programs. Zato je nala- 
ganje programs sestavijeno iz nalaganja gla- 
ve In nalaganja podatkov. Za nalaganje glave 
je na naslovu $0027 poseben ROM monitor- 
ski program, za nalaganje podatkov pa je 
podoben program na naslovu S002A. NaS 
program v strojnem jeziku na SAOOO pravza- 
prav kliCe ta podprograma: ukaz CD v stroj- 
nem jeziku nl nl6 drugega kot kllcanje pod- 
programa - navaden ukaz GOSUB Iz basics: 
EdinI problem je, zakaj smo pisall CD 27 00 In 
ne CD 00 27. Gre za »vl§jo sllo<: spodnji del 
naslova (tukaj je to 27) se v strojnem jeziku 
vedno pito pred zgornjim delom (tukaj je to 
00). Kaj je le oslanek C3 OB 11 ? Zlog C3 je v 
strojnem jeziku Isto kot ukaz GOTO v basicu. 
To ]e tako Imenovan IzvrSlIni naslov, prek 
kaierega vstopamo v del S-basIca, kl naprej 
posname na trak sam sebe. 


Ker nam je znana lega teh najpomembnej^lh 
podatkov o programu, jih lahko tudI •zlorab- 
IjamO". Oe ielimo posnetl program, kl se po 
nalaganju avtomatsko izvede, je treba posta- 
vltl IzvrSilnl naslov, ki je enakzatotnemu: to 
pa tega ne zellmo, bomo postavlli IzvrSilni 
naslov $0000 - oz. po nalaganju programs 
vrnitev v ROM monitor. Taksno postavitev 
preprosto opravimo z ukazom v basicu: 
POKE $1106,0 

Druga moJnost je, da se to opravl Iz ROM 


monitorja z ukazom M. Ko smo to naredll, se 
je treba to naudlti, kako posnetl program. 

Obstajata dva podprograma v ROM mnltor- 
ju, na $0021 za snemanje glave In na $0024 
za snemanje podatkov. Podprograma prids- 
kujeta, da so vsl Stirje parametri ie na naslo- 

postavl te parametre na potrebna mesta, nato 
pa pOkliSe podprograma $0021 in $0024. 
Lahko povemo. da je snemanje s Sharpovimi 
radunalniki zelo enostavno: CD 21 00 CD 24 
00. 


Delo s Icasetnikom 

Kasetnik je mehanska naprava In obdutijiv 
za okvare. Natandneje povedano, problem! 
lahko nastanejo v zvezi z glavo kasetnika, kl 
dejansko bere in pile. Bit! mora vedno dista. 
Cistiti jo je treba vsaj enkrat na teden. Ce 
uporabljate trak slabde kvalitete, pa tudi na 
vsakih neka] ur. Pred snemanjem vellkih da- 
totek (ved kot 100 Stevllk na traku) svetujemo 
obvezno diddenje glave. Nikakor ne uporab- 
Ijajle posebnih trakov za dldSenje glavl Ti 
samo xodbrusljo* umazanijo z glave In hkratl 
odnaSajo plast kovine. CIstItl je treba s keml- 
dnlm postopkom: na vrh zabotrebca navijte 
malo vate, navlaiene z navadnim alkoholom. 
Bolje je uporabljatl alkohol kot posebno ke- 
midno sredstvo za diSdenje glav kasetofonov. 
Ce se vam kljub vsemu zgodi, da se glava 
kasetnika zaradi vetike uporabe IzrabI (to bo 
kvedjemu v dveh all treh letih). vzemite kaset- 
nik iz radunalnika In ga odnesite h kateremu 
koll mojstru, ki popravija Sharpove izdelke. 
Zamenjal vam bo glavo kasetnika. 

Po naSIh izkudnjsh so trakovi C 90 popol- 
noma nezanesijivl. C 60 niso slabi, najboIjSi 
pa so C 45. Lahko uporabljate tudi -iradunal- 
nldke' kasete C 12 In C 20, vender shranjujte 
na njlh le pomembne prcgrame (basic, pas- 
cal ltd.), saj so za shranjevanje podatkov ta- 
klne kasete prekratke. 

V prirodniku pito, da lahko uporabljate tudi 
zunanji kasetofon. To je motno samo teoretl- 
dno, saj je treba prespajkatl trl notranje Kon- 
takte.Za uporabnike v Jugoslaviji, (skoraj) vsl 
Imajo MZ-731, taksna moznost niti nl po- 
mem bn a. 

Po snemanju programa na trak, npr. Iz S- 
baelca, obvezno opravite verifikacijo. Trak 
previjemo na zatotek datoteke In podamo 
ustrezen ukaz. V monitorju je to V<CR>, v 
basicu pa VERIFY, kl ga lahko lepo skrajda- 
mo na V. (V in pika). Priporodlljivo je nato Se 
enkrat trak prevlti nazaj In datoteko.prebrati. 
Tako vardujemo s prostorom na traku. saj 
MZ-700 vse snema dvakrat. $eveda to tudi 
dlje traje. Priporodljivo je pri vsakem snema- 
nju zapisatl naslov na papir datoteke (oz. 
programa) ter zatotek in konec datoteke na 
traku. Brez tega na trakovih kmalu nastane 
prava zmeda. Treba je tudi zapisati program, 
kl je datoteko kreiral In zapisai, npr. S-BASIC, 
Hu-BASIC, FORTH, Seetex ltd. 

Ukazi poke za kasetnik 

Naslov 57346 kontrolira delovnje kaselni- 
ka. Ko je motordek izkijuden, je na naslovu 
ena Izmed naslednjih Stevilk: 76, 204, 140 all 
12. Motor se izkijudi s kombinacijo ukazov 
POKE; POKE 57346,1: POKE 57346,205. 


Ce |s pritisnjeno PLAY, REWIND all PFWD, 
se motor pozene $ komblnacijo: POKE 
57346,1; POKE 57346,205. 


Shranievanje podatkov ix 
S'basica 

Med nalaganjem S-basIca all kateregakoll 
drugega programa v strojnem jeziku nas 
ROM ssporoSllom PLAY obveSia, dajetreba 
na kasetniku pritlsntti PLAY, oziroma javl RE- 
CORD. PLAY, ko je treba kaj zapisatl na kase- 
to. Zelo lepa lasnoat Sharpovih racunalnikov, 
2al pa S-basIc odstopa od pravila. To je oOil- 
na napaka: 6e s tipkovnice v direktnem rezl- 
mu vnesemo ukaz WOPEN all ROPEN. se 
sporoSllo vseeno prlka±e na zaslonu. Resttev 
je enostavna - sami bomo Izpisall ustrezna 
sporoeila. Priloga 1 prikazuje dve skupinl 
ukazov za delo s kasetnikom. Ce jlh pogosto 
uporabljamo. jlh zlahka pretvorlmo v podpro- 
grame. Vrstlce 20-60 so za zapisovanje In 
vrstice 70-110 za branje s traku. Vrstloi SO in 
100 sta enaki in izpisujetaime naslov datote- 
ke, kl je ta trenutek v obdelavi. 

S-basic na Irak slabo zapisuje vejice. Vejl- 
ca obiSajno loCuje sprememnljivke nlzov, 
npr. PRINTTT AS, B$, C$. 

Basic predvideva moinost, da spremenljiv- 
ka niza vsebuje vejico. £e napISemo 
A$=''A,B" 

PRINT/T AS 

bo med vdtavanjem podatkov INPUT/T AS 
spremenljlvka AS vsebovala samo A. V na- 
siednjem vcitavanju INPUT/T BS bo vsebova- 
la le B. Ce uporabljatekakSnonovejSoverziJo 
Sharpovega basica (npr. QD-BASIC), je mor- 
da ta napaka ze odpravljena. 

Podatki so na dveh mestih, saj obstajata 
dva monitorja, v ROM In bastcu. Vzporedni 
pregled pomembnejSIh naslovov: 


S-basIc ROM namen 

(desetlika (ieatnajstl&ka 
Slevila) ilevllaj 


4092 

4093-09 

4110-11 

4112-13 

4114-15 


SIOFO tipdatoteke 

S 10F1-01 Ime datoteke 

S1102-03 doiJinavzlogih 

S1104-05 zaSetnInaslov 

$1106-07 izvrSlIni naslov 


Ukaz PRINT PEEK (4110) -rPEEK (4111) 
>256 IzpISe doliino zadnjega vOllanega pro- 
grama. Ukaz- PRINT PEEK (4112) -kPEEK 
(4113) >256 IzpiSe zaietnl naslov vdltane da- 
toteke. Program! v basicu se vcitavajo na 
naslov 27599 (SestnajstlSko S6BCF). 

Nekaj opozoiil 

NIkoll ne pu££ajte kasete v raCunalniku. 
Tiskalnlk/rlsalnik bo skoraj vedno unidll ves 
zapis na njejl Medtem ko tiskalnildrisalnik 
dela, lahko kaseto brez skrbi pustrte v kaset- 
niku - V tem primeru ni nevarnosti. To veija 
tudi za diskete. 


V prlro£niku pl§e, da puSOa S-basIc za pro- 
gram in podatke §e 36439 prostih zlogov. Ce 
pa takoj po nalaganju S-basica vtipkate 
PRINT SIZE, se bo pojavMo 36592. kar je 
pravo Stevllo prostih zlogov. 


V S-basicu ima vsa tipkovnica samozagor 
(auto-repeat). Ce dlje dasa pritlskamo kaksno 
tipko, se bo na znak na zaslonu zadel ponav- 


Ijati. HItrost reagiranja tipkovnice se v basicu 
lahko spremenl. Vpiaatl je treba ukaz POKE 
648, b. B je Stevilo med 1 in 255. Cim manjde 
bo, tem hItrejSI bo odziv tipkovnice. Zadetna 
vrednost je 16. To je zelo uporabno pri Igrah. 


Na desni strani med CR in BREAK, je rume- 
na lipka, ki v prirodniku nl omenjena. V na- 
sprotju z druglmi barvnimi tipkami ne podne 
nidesar (poka2e drtico). Japonska inacica te- 
ga radunalnika Ima dodatna nabora znakov 
(oz. drk) za pisanje japonskih besedil. Ta tlp- 
ka je blla uporabljens za Izbiro med japonskl- 
ml In latinidnimi znaki. Na evropskih modellh 
je onemogodena, kar pa ne pomeni, da v 
kaksnem programu ne more imeti nobene 


Dinami&iu STOP 

Pogosto je treba med Izvajanjem programa 
podakatl na uporabnikov odgovor. Normaino 
je za to predviden stavek INPUT. Njegova 
pomanjkijivost je v tem, da se mora podatek 
kondati s pritlskom na tipko CR. To nas pri 
akcljskih Igra all med izbiranjem iz kakdnega 
menuja lahko motl. V tem primeru potrebuje- 
mo dtnamicnl stop; radunalnik daka, da Po 
phtlsnjena natandno dolodena tipka, nato pa 
nadaljuje delo. V spectrumu to opravi ukaz 
INKEYS. V Microsoftovlh inadicah basica v ta 
namen uporabljamo ukaz GET. Ta kontrolira 
samo en pritlsk na tlpkovnico, zato mora bitl 
vkljuden v zanko, najbolje v eni vrstici: 

10 get a$ : IF A$=' 'THEN 10 

Ce 2elimo omejiti uporabnika samo na 
uporabo tipk D in N, zanko nekollko razdl- 

10 GET AS 

20 IF A$='D' THEN 100 

30 IF A$='N" THEN 200 

40 GOTO 10 
50... 

100 PRINT "Izbrana crka je D-; STOP 

200 PRINT -Izbrana crka je N- : STOP 

§e druga mo2nost je. Naslov S005F vsebu- 
je vrednost znaka ASCII, vditanega z ukazom 
GET, In ga lahko z ukazom PEEK preditamo. 
Prav tako ga lahko z ukazom POKE vpISemo. 

Tipkovnica kot 
pisalnistr<H 

V S-basIcu tipkovnica nl podobna tlpkovnl- 
cl navadnega pisalnega stroja, saj komblna- 
clja kalerekoli tipke s SHIFT da malo drko. 
Kombinacija SHIFT+ALFA obrne tlpkovnico: 
sedaj je tipka brez SHIFT mala crka. s SHIFT 
pa vellka. To spet ni podobno pisalnemo 
slroju. saj sb StevMke, vejlca In pika tudi 
obratne. Po uporabi ukaza SHIFT+ALFA je 
kurzorspremenjen; sedaj je svetlejSi kvadrat 
V prvotno stanje se vrnemo s ponovnim pritl- 
skom na SHIFT+ALFA, kurzor bo spet te- 
mnejil kvadrat. IstI ucinek, kot sta ga imela 
SHIFT+ALFA prvid, imata ukaz CTRL+E in 
PRINT CHR$(5)- CTRL+F In PRINT CHR$(6) 
udinkujeta enako kot SHIFT+ALFA v drugem 
primeru. 

Vse skupaj je dokaj nerodno, zato objavlja- 
mo kratek program v S-basicu, ki spremenl 
hpkovnico v pravi plsalnl stroj (gl. prilogo 2). 
Stevllke, ki zadenjajo z znakom S, so v sest- 
najstlSkl obliki; vrstlce 400-420 so pravza- 
prav program v strojnem jeziku, ki se z zenko 
FOR V vrstici 430 vkijudi v basic. Ostanek 
programa kaze zelo zanimivo moznost. Pro- 
gram Izpide na zaslon ukaz za prehod v basic 
monitor (vrstica 510) In pod njim monitorske 


1 a 



108 F0HX=4eS3 TO 4169 iPRINTCHR+CPEEKtXI 




568 PRINT"*R" ■ CURSOR 2,3 





* 


Mojmikre 19 


uKaze. Da bl se ti ukazi lzvr$ili, je treba s 
kurzorjem priti v vrstico B. nalo pa pritisKati 
CH, dokler ae ne prikaze sporobllo Ready. 
Pdtem bo tipka F4 vkijudila •pisairi stroj-, 
tipkaFS pa ga bovrnila vnavadnlalfanumeri- 
inl nadin, v katerem tipkamo programe. 

TakSne spremembe ne morejo zamenjati 
pravega urejevalnika besedll, so pa prvi ko- 
rak vtej smerl. Ce dodamo se vrstico 490 DEF 
KEY (2)=''PRINT/P"+CHn (34) lahko z upo- 
rabo tipk F3 in F4 pisemo kraj§a besedlla, 
pisma ltd. (Omenimo Se, da besedlia v stavku 
PRINT ni treba konSati z narekovaj.) 

TakSne spremembe niso seslavni del S- 
baslca. kar pomeni, da se mora ta apremem- 
ba za nalaganjem basica vedno znova vditati. 
Kasreje bomo pokazall, kako se posname S- 
basic tako, da v njem ostanejo vae spremem- 


Narefcovai, tipka 
CTRL in kurzorji 

Narekovaj (SHIFT+2) ne more biti sestavni 
del spremenijivke niza. 6e ga potrebujemo. 
ga lahko v spremenijivko AS vkijudimo tako- 
le: B$=CHR$(34) : A$=123"+BS+"4S6'' : 
PRINT AS. 

CTRL Je kratica za Control. Ta tipka Ima 
poseben namen, vedno pa jo pritlsnemo v 
komblnacljl s kak£no drugo tipko. 

Predpostavimo, da smo se s tipko RESET 
vrnili Iz S-basica v monitor. V S-basIc se 
lahko vrnerr^o s hkratnim prltlskom na CTRL 
ih RESET. (To Ima enak ubinek kot ukaz = v 
ROM monitorju.) Program in vsi podatki bo- 
do ohranjehi; to je topll start programa. 

Rumene tipke, puSbIce, kl so postevljehe 
lobeno na desnl strani tipkovnice Imehujemo 
kurzorji. Kurzor je tudi zrak, kl utrlpa na 
zaalohu. V S-basIcu so trije razlibnl kurzorji. 
Prvi je kvadrat, kl pomehl vellke brke brez 
tipke SHIFT. V nabinu ALFA je kurzor svetll 
kvadrat (brez tipke SHIFT dobimo male brke). 
V gratlbnem nabinu je kurzor skupina Stirih 
rumenlh pikic. Polozaj kurzorja na zaslonu je 
zapisan na naslovih 84 in 85. Z ukazom PEEK 
(84) dobimo vodoravno (v podrobju med 0 in 
39), z ukazom PEEK (85) pa navpibno (v po- 
drobju med 0 in 24) lego kurzorja. Z ukazom 
POKE lahko nastavljamo lego kurzorja na 
zaslonu: 

POKE 84,0 : POKE 80,0. 

Zgornjl ukaz postavl kurzor v zgomji lev! 
vogal zaslona, ne glede na prejSnjo lego kur- 
zorja. To Ima enak ubinek kot ukaz CURSOR 
0,0. 


Premikanje zaslona 
(scroll) 

Naslon lahko premikamo navzgor all navz- 
dol na veb nabinov. Najenostavnejbl je s 
hkratnim prltlskom na SHIFT in kurzor navz- 
gor oz. na SHIFT In kurzor navzdol. S tern 
lahko.llstamo programe za nazaj oz. vrnemo 
vrstice, kl so izginlle z zaslona navzgor. To 
lahko preprebimo z ukazom POKE 78,1. 

Ukaz POKE 78,0 spet omogobi premikanje. 
de zellmo, da se zaslon premika med Izvaja- 
njem programa, vtipkamo USR($006S). Pre- 
mlk Je za eno vrstico. fie po premikanju ieli- 
mo kurzor vmitl na mesto, kjer je bil pred 
izpisom vseh 2 K video rama, vtipkamo FOR 
X=1 TO 50 : USR (S0655) : NEXT. 

S hkratnim prltlskom na SHIFT in GRAPH 
vstopamo v grafibnl nabln, v katerem se prl- 
kazujejo gratibnl simboli In ne brke In btevli- 
ke. V tern nabinu se lahko Oobijo le znaki s 
tipkovnice. Drugih 256 grafibnih znakov (MZ- 
700 jih Ima skupaj 512) dobimo s posebnim 
prljemom, kl ga bomo prikazali pozneje. Qra- 
fibnl nabln je pomemben za Izdeiavo razll- 
bnlh silk na zaslonu In zato, ker se samo v 
njem lahko v program vkijubijo lunkcije ru- 
menih tipk CLR, HOME In vseh Stirih kurzor- 
jev. S pritiskom na SHIFT+ALFA se vrnemo v 
alfanumeribnl nabln oz. v male brke, s ponov- 
nim pritiskom na SHIFT-hALFA se vrnemo v 
zabetnl rellm oz. vellke brke. V gratlbnem 
nabinu se vsl kurzorji toimabljo kot ukazi za 
stavke PRINT. To je nerodno, be Jeiimo nekaj 
narlsatl, kurzorji pa so nam potrebnl za spre- 
membo poziclje na zaslonu. ReSItev je v 
hkratnem pritlskanju tipke CTRL In kurzorja 
- to mu vrne prvotno funkcljo •eprehajanja 
po zaslonu*. 


Tipka BREAK 


Kombinaoija SHlFT-t-BREAK prekine izva- 
janje programa, delo kasetnika ipd. fie Zell- 
mo to preprebrti, moramo vpisatl ukaze PO- 
KE S1935,0 : POKE S1934,0 : POKE St933.0. 
Delovanje zgornjih ukazov Iznibimo tako. da 
vtipkamo naslednje ukaze, pri katerih ja vrst- 
ni red naslovov pomemben (v nasprotnem 
primeru bosle morall ponovno naloliti S-ba- 
sic); POKE S1933,$CA : POKE $1934,571 : 
POKE S1935,S20. Tipka BREAK ima be eno 
funkcljo. Ko je pritlsnjena, se potek progra- 
ms ustavl. Med testiranjem programa je to v 
komblnacjl z ukazom TRON zelo uporabno. 
fie ne 2ellmo uporabniku programa dovoliti 
te mo2nosti, vtipkamo POKE 1203,201. Ukaz 
POKE 1203,216 ponovno omogoba obbasno 
prekinitev poteka programa. 


FI $1323 RUN<CR> 

F2 $1333 LIST 

F3 $1343 AUTO 

F4 $1353 RENUM 

F5 $1363 COLOR 

SHIFTF1 $1373 CHR$( 

SHIFTF2 $1363 DEFKEY( 

SHIFTF3 $1393 CONT 

SHIFTF4 $13A3 SAVE 

SHIFTF5 $13B3 LOAD 


Celotna dolblna niza, kl se lahko pripise 
vsaki tipkl, je 16 zlogov. Z ukazom K. L. iz- 
plbemo na zaslon pomen modrih tipk. Nato 
jih lahko spremenimo direktno (s kurzorji) all 
pa takSne spremembe v program. V prilogi 1 
sta vrsticl 470 In 460 primer za uporabo dru- 
gs moinosti. Posebej omenimo uporabo 
Izraza CHR$613); ta ima enak ubinek, kot be 
bi vtipkall npr. MODE A In nato pritisnill CR. 
Vzrok jeenostaven: kadarkoli pritlsnemo tip- 
ko CR, rabunalnik xprabere* btevllko 13, kar 
mu pomeni, da more -stopitl v akcllo*, npr. 
interpretlrati vrstico. Prav to se zgodi, ko se 
izvrbi ukaz CHRS (13). Med risanjem pe- 
rebbek dostikrat ostane na sredinl risbe in se 
papir ne more premaknlti. Treba je vtipkatl 
ukaz MODE TN<CR> oziroma, na bolj ele- 
ganten nabln, na zabetku programa napiSIte 
10 DEF KEY (5)=»MODE TN--rCHRS(13). 


Pozneje bo samo pritlsk na tipko F5 vmil 
perebbek na levo stran risalnika. 


VIcazLIST 

Ukaz LIST laho uporabljamo na obibajen 
nabln, tukaj pa bomo pokazall dober trik. 
Recimo, da ste dali ukaz LIST50D-700<CR> 
in da ste pri vrsticl 600 prekinili Izpisovanje 
programa z uporabo SHIFT+BREAK. Ko ste 
videll, kar ste ieieli. je treba nadaljevetl Izpis 
programa od vrstice 600. Namesto ukaza 
LIST 600 - je zadosti, da btevilko za ukazom 
LIST zamenjate z navadno piko, LIST. - in 
izpis se bo nadaljeval. To zelo olajba delo s 
programom. be ugodneje pa je, da se zadnja 
-omenjena* vrstica lahko izpibe z enostav- 
nlm LIST. 

To je zelo koristno, be naredlte sintaktibno 
napako - potrebno je pritlsniti samo tri tipke 
(F2, piko In CR). Uporabno je tudI DEF KEY 
(4) = -LIST.* -I-CHR$ (13) 

Sedaj tipka F4 sama pokaie vrstico $ sin- 
taktibno napako. 


Podobno, vendar ne popolnoma enako de- 
lujeta ukaza HOME (to je SHIFT -i-DEL) in 
PRINT ’C’ V programu. 

Znak za kurzor je shranjen na naslovu 
Sooeo. Z ukazom POKE ga lahko spremeni- 
mo. vendar moramo biti pri tern pazijivl. Po 
vsebini tega naslova monitor namreb •ve*. 
kakben je trenuten nabln delovanja. fie vtip- 
kamo Ukaz POKE $0060, $FF se bomo znabli v 
gratlbnem nabinu. Za vrnitev v normaino da- 
lovanje je treba vpisati POKE $0060, SEF all 
CTRL-I-F. Ukaz POKE SX)60,S43 pa vodi v 
nabln ALPHA. 


Kombinaoijo shift + break lahko onemo- 
gobimo samo v stavklh INPUT. To se opravl z 
ukazom POKE $03D1.$EA. Ukaz POKE 
S03D1.S9A has vrne v normaino stanje. Enak 
ubinek, vendar s piskanjem, daje POKE 
$0134,826. Ukaz POKE $0134,$AD vrne v 
normaino slanje. 


Funhcilske tipke 

V S-basIcu so nizl znakov, kl so v zvezi z 
modrimi tipkami, shranjen! na naslednjih na- 


Nadaljevanje prihodnjlb 


20 Moj mikrc 


Jugoslovanske revije za radunalnike in video tehniko »Moj mikro,« »YU 
video, « »Svet kompjuterao in »Galakslja« objavijajo v sodelovanju . z 
zastopniki in proizvajalci ter londonsko zaloznisko hiso Meibourne House. 


JUGOSLOVANSKI NATECAJ 


za izvirne programe jugoslovanskih avtorjev, namenjene za radunalnike: 

1, ZX spectrum 

2, commodore 64 

3. sharp MZ 700 

4. galaksija. 

Vsebina in namen programov nista omejena. Programe bomo ocenjevali v treh skupinah za vsj 
tip racunalnikov: 

1. Izobrazevaini programi 
3. uporabni programi 

Izmed programov za vsak racunalnik bomo razdelili po tri nagrade: 

1. nagrada 15.000 dinarjev 

2. nagrada 10.000 dinarjev 

3. nagrada 5000 dinarjev 

Poleg denarnih nagrad bomo zagotovili tudi mikavno strojno opremo. Spisek tovrstnih 
nagrad bomo sirlli iz meseca v mesec. ie zdaj pa lahko povemo, da bo eden od nagrajen- 
cev dobil racunalnik commodore 64, drug! pa racunalnik iz Sharpovega programs. 

Avtorju najboljsega programa bomo omogoSili, da bo svoje delo v Londonu predstavil zaloZniiki 
Melbourne House In se pogovorll o motnostih za odkup In distrlbucijo po vsem svetu. 


Pogoji natecaja: 




1 . Program! nesmejo bit! objavijeni pred posiljanjem na natecaj all nakakrsenkoll drug! nabin 
public! rant. 

2. Programi morajo bit! primerniza pregled (na kasetl all disku, ki bodo po koncu natecaja vrrjeni 
lastnikom). 

3. Programu naj bodo priloieni naslednji podatki: 

a. kateremuradunalnikujenamenjen 

b. navodilozauporabo 

c. vrsta programa (izobralevatni, uporabni, igra] 

d. krajsiopis programa (idejaj 

e. seznam uporabljenih pripomoCkov in programov, ki niso vosnovnem pomnilniku raiunalnika 
(prevajalniki. drug! jeziki, rutine obstoje6ih programov). 

Komisija, ki je sestavijena iz predstavnikov revij Moj mikro, YU video. Svet kompjutera in Galaksija, 
najvidnej§ih strokovnjakov za racunalnike v naSi dr2avl in predstavnikov sponzorjev, bo pregledala 
poslane izdelkev roku 14 dni po koncu natedaja. 


NATECAJ TRAJA DO 1. MAJA 



Do tega datuma naj bl prispeli izdelki na naslednje naslove: 

1. Moj mikro, Titova 36, 61001 Ljubljana 

2. YU video, Kolarceva9, 11000 Beograd 

3. Svet kompjutera, MakedonsKa 29, 11000 Beograd 

4. Galaksija, Vojvode MiiicalO, 11000 Beograd 
Opomba: 

Nanatedaju nemoresodelovati nihCe, ki jevstalnem delovnem all kakrsnemkoli drugem razmerju z 
organizatorjl natecaja in navedenimi revijami. Nagradesebodo iz meseca v mesec povedevale, v 
vseh ten revijah pavasbomosprotiobveSdali o pripravah oziromapoteku pn/egajugoslovanskega 
naledaja za najboljdl radunalniski program. 

Hackerji, sedaj imate priioznost, da s pridom uporabite svoj radunalnikl 
ZakaJ se vaS program ne bi pojavil v vsem svetu, v druscini Hobbita, 
Sherlock Holmesa in Penetratorja? 




Veselo na delol 
Urednidtva revij 
Moj mikro 
YU video 
Svet kompjutera 
Galaksija 



w 


m 

u 

m 

q 

1 1 

■ 


SUPERCHESS 3.0 

[^softwanel 


Superchess 3.0 in 3 
nic vec premikaca 
pohistva 


5, 


VILKO NOVAK 


E aini opaznejSi Sahovslci pro- 
gram. kl je bit lani na voijo 
mad novitetami za mikro- 
raiurialnik Sinclair spectrum 48 K, 
je Superchess 3.0 hiSe CP Softwa- 
re. V nasprotju z druglml $ahov- 
skimi programi naj ne bi bil. kot je 
poudarjaia reklama, .zgolj te^c^ 
kl kalkulatoro, lemved ie kar plod 
•metod umetne intellgence-, me- 
tod, ki naj bl filovekovemu stroj- 
nemu nasprotrtlku pomagale, da 
se zares poglobi v bistvo kraljev- 
ske Igre. Kako se je Chrlsu Whlt- 
tlrgtono, avtorju progrema, po- 
sredil ta izziv? 

PrI CP Software so na to novo 
raven programiranja opozoriti tu- 
dl tako, da so vsebini dodall za 
Stirl zaslone zanimivih podatkov o 
tern, kako >ml3ll> radunalnik, ko 
vioitite program. Za zadetnika In 
modnejSega igraica nl zgolj zani- 
mlvost, da racunalnik med vso 
partijo prikazuje tri odseve svoje- 
ga ■razmlSIjanja-. Prvid, Ze tisti 
hip, ko odtipkate svojo potezo, 
raSunalnIkvzgornjem levem kotu 

odgovor. kl se mu zdl po zadetni 
anallzl najustreznejSI. Toda poz- 
neje, po daIjSI In poglobljeni ana- 
llzl, prvi odgovor vedkrat spreme- 
nl In se Sele dez das - odvisno od 
teZavnostne stopnje, na katerl 
Igrate - odiodi za dokonden od- 
govor. Igralec dobi tako vpogledv 
radunalnikovo analizo in zlasti za- 
detnlk se ob spreminjenju odgo- 
vorov udi anelltidne igre. Primer: 
Zrtvujete figure in radunalnik naj- 
prej nakaZe, da jo bo vzel, vendar 
po anaijzi nekaj tisod pozicij od- 
krije vaSo strupeno vabo in jo na- 
zadnje zavrne . . . Hkratr se na za- 
slonu hitro spreminjajo dtevilke, 
ki oznadujejo. koliko pozicij je 
radunalnik Ze analtzlral - na niZ- 
jih stopnjah jlh pregleda nekaj ti- 
sod, na viSjih pa je Stevllo Ze pet- 
mestno. V srediSnjici program 
anallzira poloZaj na Sahovnici za 
pet do sedem potez naprej, v ko- 
ndnici pa pregleda moZnostl, ki 
sagajo za deset do dvanajst potez 
naprej. 

tretji odsev radunalnlkovega 
•razmiSljanja*. prav tako pouden 
22 Meirrukro 


za zadetnika in uporaben za mo- 
dnejSega Igraica, je sprotno oce- 
njevanje poziclje (kar pri boijsih 
programih sicer ni novost). Su- 
perchess 3.0 pri tern ne uposteva 
samo vrednosti posameznih flgur 
(kmet je rpr. vreden 16 todk, konj 
In lovec po 48, trdnjava SO, kraljl- 
ca 144), temved ocenjuje tudi skri- 
te vrednosti poloZaja flgur in 
sploSne pozicije (blokirane, 
osamljene in dvojne kmete. veza- 
nl dah, izgubljeno moZnost roka- 
de ltd.). Vzporedno z globijo ana- 
lizo radunalnik spreminja tudi 
svojo oceno pozicije, in moremo 
redi, da so ocene ob zakljudku 
anallze. torej ob radunalnikovem 


dokondnem odgovoru, na vseh 
stopnjah precej objektivne. 

Izbiramo lahko deset teZavnost- 
nih stopenj. Prva stopnja je pose- 
bej prirejena za zadetnike, na vIS- 
jih stopnjah se radunalrilk dostoj- 
no upfra tudi modnejSim igral- 
cem, na najvidji pa morajo celo 
kategorlzlrani dahisli pokazati vse 
znanje. Pri tern je v nasprotju z 
nekaterimi druglml izpopolnjeni- 
mi Sahovskimi program! opazna 
hitrost, s katero Superchess 3.0 
odgovarja na poteze: nit! na naj- 
vrdjl stopnji se partija ns spremeri 
V ‘dopisni dah". 

Druge moZnosti, kl jlh ponuja 
Superchess 3.0, so standardne. 


Izbiramo lahko barvo flgur In polj 
na zaslonu (osem kombinaeij). 
vpraZamo radunalnik, kaj nam 
svetuje kot odgovor na rjegovo 
potezo. sredi igre menjamo barvo 
ligur In slopnjo. analiziramo pozi- 
eijo, opazujemo radunalnik, kako 
igre sam s sabo (koristno za za- 
detnike), ltd. Program omogoda 
tudi reSevanje dahovskih proble- 
mov (do mata V dlirih potezah). Po 
partijl lahko priklidemo na zaslon 
notaeijo vseh potez, med samo 
partijo pa nam radunalnik poZeIji 
postreZe z notaeijo zadnjih 62 po- 
tez. Za zadetnika je korlstna Ze 
dobra igra radunalnika v kondnl- 
cah: program je recimo obogaten 


V desetih letih 
predaja velemojstrov 



druZbl, klje 
speclallzirana za programlra- 
nje straledkih iger, zlasli iaha. Iz 
dlanka, ki ga je David Levy napi- 
sal za jubiiejno ilevllko znane 
emerlike revlje Creative Compu- 
ting. ki |e slavlla desetletnico 
Izhajanfa, povzemaino nekaj 
mlall. 


/#«! 

Za deselletje 1974-84 je bllo 
znaciino nekaj velikih skokov na 
podrodju umetne intellgence, 
med njimi pa je bil veekakor tudi 
napredek v resnih radunalniiklh 
Igrah. Ze dolgo vsi priznavajo, da 
bomo s sestavo progrema, kl bo 
V razumaki igri prekosil cloveka, 
prlill se dlje na poll, vodedi do 
povsem umetne intellgence. 


Sama zamisel o zares •‘Intell- 
gentnem. racunainlikem pro- 
gramu marsikomu vzbudi dvo- 
me, loda talsli neverni Tomazi ne 
spodbljajo dejstva, da so dahov- 
ski mojstri inteligentni. Iz tega 
kajpada sledi, da tudi sam pro- 
gram kaZe intellgenco, de preko- 
si dioveka v kaki dejavnostl, M 
zahleva Intellgentnost. Zaradi te- 
ga filozofskega dokazovanja so 
v preteklem desetletju — poleg 
druglh razlogov - posvedali pre- 
cejdnjo pozornost programlranju 
■’Inteligentnih-' iger. 


Med Igraml, kl zahtevajo ra- 
zumsko razmiiljanje In kl so jlh 
doslej Ze uspedno programirall 
za radunalnike, so po mojem 
mnenju Irl lake Igre, ki nazomo 
razgrlnjajo naloge, katerih se je 
Ireba lotlli z daled najbol] prefi- 
njeniml in iznajdtjlviml metodami 
— to so backgammon, rovers! 
(znan tudi pod Imenoh olhello) in 
dah. 

Sah In go sta najglobljl gd vseh 
Iger razumskih, In eden od 

cev umetne intellgence |e ze doi- 
go leznja. da bi sestavlll dahov- 
ski program, ki bi igral prav tako 
dobro kot svetovni prvak. V za- 
dnjem desetletju se je raven naj- 
boljdih dahovskih programov 
opazno izboljdala, vendar de ve- 
dno niso blizu elopnje. na katerl 
so Igralcl svetovnega formats. 


i iskanjem moznosti, kl privedejo 
do tako imerovarega vsiljenega 
remlja (bodisi pata bodlsl ponav- 
Ijanja pozicije) - ra tern podro£ju 
prekaSa povprePnega igraica ozi- 
roma, is je verjeti tehniSnim po- 
datkom, iSfie v tej smeri vztrajneje 
in doafedneje kot mo6ni Sahiati. 

Letoa se je na trgu pojavila zelo 
Iz0olj§ana razlliica programa, 
Irrenovana Superchess 3.5, ki ji 
reklama zagotavija >redne zma- 
ge» proti vsakemu drugemu pro- 
gramu, zasnovanemu za sinclaire 
in commodorje. Superchess 3.5 
podobno kot njegov predhodnik 
omogoia hitro igro; na nizjlh te- 
zavnostnlh stopnjah odgovarja v 
neka] sekundah, na najviijih pa v 
treh minutah all Se prej. Igra je 
tako zakoliCena 2e v kar normal- 
nlh turnirskih mejah (ob6utek, da 
igreS -pravo- partljo. se okrepita 
uri, ki ra zasloru s^levata porab- 
Ijeni das). 

Vellka prednost nove razlidlce: 
prenos na mlkrotrainike In s tem 
hItrejSe vlaganje programa. Zelo 
je razSIrjen repertoar klasICnih 
otvorltev, pri arallzl pa radunalrlk 
pregleduje na tisode smeri, kl se- 
gajo vsaj sedem potez naprej. Su- 
perchess 3.5 vam eelo omogoia, 
da igrate -slepo partljo* - na za- 

nalnlkovlh odgovorov. 


Superchess 3.5 smo preskuslll 
V Igri s programom QL Chess, kl 
smo ga na siraneh Mojega mikra 
2e predstavlll. Racuralnikoma 
smo zakolldlll enak das za razmld- 
Ijanje - go 30 sekund za vsako 
potezo. In bill razocarani,Sezlastl 
nad Ipro programa Superchess 
3.5 - V preskuSnjah s iloveskim 
nasprotnikom se je vellko bolje 
odrezal. Podoba bl bila remara 
drugadna. de bl se programa po- 
merlla na vl§jl stopnji, vsekakor 
pa se je pokezalo. dajeQLzazdaj 
najboijSI program, ki so ga zasno- 
vali za Slnclalrjeve mikroradunal- 
nlke: v otvoritvi ni naredll nobene 
Izrazite zadelrlSke napake, v sre- 
dlsdnicl bl nasprotnikove ~pacar- 
ske* poteze lahko sicer kaznoval 
udinkovlteje in elegantneje, ven- 
der je vmes potegril nekaj prav 
domiselnlh potez In pokazal celo 
nekaj izrazito napadalnega duha. 
Spet pa je razodaral v obdobju 
°eksekuclje-, ka se je po nepo- 
trebnem spremenll v 'lesrega tr- 
govca*, namesto da bl na hitro 
opravll z nasprotnikom. A kot 
redeno, preskus je bll be2en, na 
prenlzkl stopnji, da bl mogli IzredI 
dokondno oceno. Superchess 3.5 
kljub spodrsljaju v tej partiji osta- 
ja gotovo eden najmodnejSIh pro- 
gramov za mikroradunalnike. 


Bell: OL Chess 
Crni: Superchess 3.5 

1. n4 St6 

2. c4e6 

3. Sc3d5 

5. e3Sc6 (?) 

Pariija je do 5. poteze tekla po 
teoiijl, toda drni je s skakadem ze 
napravll razvojno napake. Bolje bl 
blio 5. . . . Le7 all celo Lb4, tako pa 
je drnl skakad zastavil pot kmetu 
na c7. 


Lc4; Le7 
0 - 0 0-0 
e4 Sa5 (?) 


Ni najboljda poteza, a drnl pad 
skuSa popravitl >starl greh*, kl ga 
je naredll, ko Je s skakadem bloki- 


9. Le2 Sc6 
10- Dd3 Sb4 

11. Dc4Sc2 

12. Tbi c6 

13. s3e5 

14. e5: Sg4 

15. Da4Sa3: 


firni skakad je pad ujet. Nadalj- 
evanje partije objavijamo zgolj 
kot zanimivost, saj za drnega nl 


16. aS: bS 

17. Do2f6 
IB. Db3-H T17 

19. 16: U6: 

20. n3 Se5 

21. Tdl Sf3;-h 

22. Lt3: Ld7 

23. Ln5 g6 

24. Lg4KI8 

25. Le6Te7 ' 

26. Lhe-i- Ke8 

27. Td7-. T07; 

28. Ld7: Kd7: 

29. Tdl -I- Ke7 

30. Td8: Td8; 

31. Le3Td7 

32. f4 a5 

33. e5 Lg7 

34. OgB Le5: 

35. eS: Td3 

36. Dh7:+ Ke6 

37. Dg6:-h Ke5: 

38. 0d3: Ke6 

39. Lf4 a4 

40. Dd6+ Kf7 

41. Dc6 b4 

42. b4: a3 

43. Da6Ke7 

44. g4Kd7 

45. Sd5 a2 
46- Dd6-h Ke8 
47. De7 mat 


Lela 1974, ko |e bilo v Stock- 
holmu prvo svetovno prvenstvo 
V radunalnldkem iahu, sta bila 
najmodnejia programs Chess 
4.0, zasnovsn na amerliki Nort- 
western University, in Ksissa iz 
Sovjetske zveze. Oba programs 
sta bila po rallngu. ki ga je spre- 
jela AmeriSka Sahovska zveza, 
tik nad mejo 1600 (mojetri rating 
je 2200 In ved, vedina velemoj- 
strov Ima rating 2500 I ved. Bob- 
by Fischer pa je imel rating 2780, 
ko se je umaknil s turnirjev). 

Sliri lets pozneje, avgusta 
1978, sem uspeino branll stavo, 
ki sem jo ponudll lela 1968, na- 
mred, da me v deselih letih ne- 
ben radunalniSki program ne bo 
premagal v dvoboju. Moj na- 
sprolnlk v kljudnem dvoboju je 
bile najnovejss razlidica progra- 
ma, kl so ga zasnovall na Noith- 
western University, Chess 4.7, ki 
je Igral s pribllino modjo 1650, 

Zda], po izieku tega desetletja, 
imamo radunalnitki program z 
mojstrskim ratingom. Belle, Sa- 
hovski program Kena Thompso- 
na, zBsnovan v znsnl amerlSkI 
ustanovi Bell Telephone Labora- 
tories, je postal prvi program, kl 
je na mojstrski ravni — septem- 
bra 1983 si je priboril rating 2203. 
S slaliSda poklicnega iahista je 
to ie vedno daled od formats 
Bobbyja Flscherja, vendar je 
program dovol] modan, da ttava- 
den diovek ne opszl ved razllke. 
Tako Belle kot sedanji svetovni 


prvak med iahevskimi program! 
Cray Blitz sta na turnirjih prema- 
gala ie nekaj Igralcev, katerih 
ratingl so presegell 2300, Be ved, 
V brzopoleznih partijah, kl jlh mo- 
rats nasprotnika Igratl tako hitro, 
ds so lakiidnl spregledi nekaj 
vsakdanjega, so najboijii radu- 
nalnlikl program! ie vedkral pre- 
magali mednarodne mojatre in 
velemojstre. Chess 4.7 je v bizo- 
potezni partiji premagal Roberta 
HUbnerja, ko je bll ta zshodnone- 
miki velemojster med deseliml 
najboljilml igraici na svelu. Ce 
iahovski program! Igrajo ie na 
taki ravni v brzopoleznih partt- 
jah, potem je samo 8e vpradanje 
dasa, kdaj se bodo najmocnejSI 
med njimi kosall na turnirski rev- 
nl s svetovnlmi iahovskimi pr- 
vakl, 

Ka] torej pridakovati v prlho- 
dnosti? Tvegal bom napoved, da 
se bo v naslednjlh desetih letih 
zgodilo lakole: 

• Rsdunslnliki program bo v 
turnirski partiji premagal Sahov- 
skega velemojstra. 

• Program za bridge bo Igral 
na revni modnega klubskega 
IgraIcB. 

• Noben program Se ne bo 
presegel zadelnISke ravni v Igri 
go. 

• Man] kot 1 odstotek laetnl- 
kov osebnih radunalnikov bo kos 

. najmodnejilm radunalnidkim 
programom, zasnovanlh za mi- 
kroradunalnike. 


NAROClLNICA 


Imeinprilmek 




Narodam tipkovnico Ines, ki jo bom pladal po prejemu prsdradjna. 
Dobavna cana je 25.000 din brez prometnega davka, kl znaSa 30%. 
Rok dobave je mesec dni. Instilut za elektronlko In vauumsko 
tehniko, Teslova 30, 61000 Ljubljana. 


(g) 

lEVT 




NAROCAM revljo MOJ MIKRO 

Narodnino v znesku 600 din bom pladal 
po prejemu poloinice 


(imein prilmek) (ulica, hlSnaStevilka) 

(podtnadtevllka) (podta) 

(podpis) 


Moj mikro 


23 


PIKANAJ. 


Rubrlka je namenjena bralcetn, kl nas neprestano 
apraiujejo za drobne nasveie. V tej itevllki odgovarjajo 
Iztok Saje, Ciril Kraievec in 2iga Turti. 


RaxSiritev 
pomnilnika pii ZX- 
81 

Vet bralcev se pritoiule, da 
zanemarjamo ZX-81. V Jugosla- 
vljl je zelo razilrjen In za svojo 
cenozelozmogljiv, Pomnllnikl K 
Je premajhen za resnejie pro- 
gramiianje, t» leIHe, ga lahko 
btez vefjega Iruda raz$lrlle na 
2K. 

Raijnalnik odprite in pazijivo 
odspajkajte podnozja pomnilniS- 
kih Integrirarih vezi] 2114. Vzemi- 
te podnozje a 24 nozicami in ga 
vgradite v raiiinalnik, kakor je na- 
risano na ploSSicl. V novo pod- 
notje vstavile integriraro vezje 
2016 air podobno (2K * S atatidni 
RAM) in delo je konbano. 

ZX-61 je prav nebogljen brez 
dodatnega pomnilnika 16 K. Do- 
datni RAM izkiopi notranji po- 


mntlnik. tako da imamo na voijo le 
16 K. Ce imate slaino prikljuien 
drldatni RAM, lahko spremenite 
naslov notranjega pomnilnika z 
vezjem s skice 1. S tranziatorjem 
BC107 (lahko je katerlkoll NPN) 
prepreSimo romu, dase odziva na 
naslovlh med 8192 In 16383. ka- 
mor bomo z Integriranim vezjem 
74LS138 preselili notranji RAM. 
Prekinlti morale vez RAMC.S.'. ki 
vodi na noiico B vezja2114 all pa 
na nozico 20 vezja 2016. Debits 
ZX-81 8 17 all 16 K RAM. Notranji 
pomnilnik je primeren za podpro- 
grame vstrojni kodi.saj gazbasl- 
com ne moremo uporabitl (razen 
z ukazi PEEK in POKE). Tudi reset 
all USR O ga ne pobrlSeta. Name- 
sto 2016 lahko vstavite EPROM 
2716: podprogrami za tiskalnik in 
za presnemavanje programov bo- 
do stalno V raOunalnIku. EPROM 
morale seveda programiratl na 
ustreznem programatorju (I. S.) 



Posebnost 

sharpovega 

tiskalnika 

MIran NovSah Iz LJubljane Ima 
rsBunalnik sharp MZ-731. Motl 
ga, da mu tiskalnik Izplie novo 
stran na vsakih 66 vretlc, ie ga 
ne programira drugabe. 

Ve£ina raOunalnikov in tiskalni- 
kov je prirejena ameriSkemu tr- 
iiiiu. RaCunalniSkl papir, ki ga 
uporabljajo v ZDA, je dolg 11 
indev, na§, evropski, pa12.Tiskal- 
niki obi£a)no tiskajo 6 vrstic na 
palec, zato je na amerlSkem pa- 
plrju 66 vrstic na strani, na evrop- 
skem pa 72. Vsi boIjSI tlskalnlki 
imajo stikalo, s katerim izberemo 
doijino strani, druge pa moramo 
programiratl all droga£e ukaniti. 
V vsak program vstavite Se ukaz 
za dol2ino strani. (I. S.) 

Spectrum z 80 K 

Iztok )z LJubljane je skuSal pre- 
delati spectrum na 60 K RAM. 
RaCunalnlk je dobro delal z 48 K, 
kadarkoli pa Je Iztok preklopll 
zgornjih 32 K, so se shranjeni 
podatki izbrisall, tako da ne more 
Izkorlstltl vseh 80 K, 


Integrirana vezja 4164 so dina- 
mlSni RAM s 64 K. Vsakih nekaj 
milisekund moramo prebratl vse 
stolpee. da osve2lmo vsebino in 
da se vpisane informeeije ne Izgu- 
bijo. Mikroprocesor Z 80, kl je 
vdelan v spectrum, skrbi za osve- 
2evanje tako, da med izvajanjem 
programa vslavija osvezevalne ci- 
kle. Na naslovno vodilo daje vre- 
dnosti reglstrov I (zgornjih 8 na- 
slovnlh llnij) In R (spodnjih 8 na- 
Slovnlh llnij). Vrednost registra R 
se spreminja od 0 do 127, karza- 
doSOa za vebino dinamidnih pom- 
nilniikih integriranih vezij. Neka- 
teri proizvajalci 64 K dinamidnih 
RAM zahtevajo 8-bitno osveieva- 
nje, tega pa Z 80 ne zmore. 6e 
ielite spectrumu povedatl zmog- 
Ijlvost na 80 K, morale uporabitl 
Integrirana vezja, kl jim zadoSCa 
7-bltno osve2evan|e (Hitachi, In- 
tel). Verjetno ste vdelall vezja 
4164, kl so jih naredlll prl Texas 
Instruments. Zamenjajtejlhzlnte- 
grlranlmi vezjl drugega proizva- 
jalca In lahko boste izkoristlli 
vseh 80 K. Osembitno osveieva- 
nje dinamlinega pomnilnika lah- 
ko naredite le tako, da spectrumu 
dodate vezje za o$ve2evanje, ki je 
dokaj zahtevno. (I. S.) 


Commodore 

Ivan Novak Iz Cakovea bi rad 
dobll odgovore na ■’nekaj" vpra- 
ianj: 

1, Imam CBM 64 In kaselolon. 
Nameraval sem kupill tudi disk 
1541, toda po llstem, kar ste na- 
pisall o njem, se ml zdl, da se to 
ne splaOa. Zazdaj Imam v glav- 
nem igre, teh pa gre na disk okoll 
pat Napisall ste tudi, da je 1541 
zelo poOasen, kasetofon pa prav 
tako. 8e ga potem sploh spla£a 
kupiti? 

2, All ima Commodorjev barvni 
monitor tudi zvodnik, t. {., aii se 
raiunainlk dIrekIno prikijuii na 
monitor In vse takoj dels? 

3, Je treba na 1541 uporabljatl 
samo diskete s 170 K all pa kale- 
rekoll druge, samo da so 5- 
InOne? 

4, Je mogo£e za CBM 64 kupill 
Simon's Basic all kakine druge 
zanimive stvsri na modelu? Kje? 
Kollko to stane? 6e bi bii npr. 
Simon's Basic vedno vkIjuCen z 
modelom v radunalnik. all bi 
CBM takoj po vklopu delal s tem 
basicom? 

5, Ker vidite, da sem zabelnlk, 
vas prosim, da v kakSnl Slevilkl 
objavite naslednje, kar be zanl- 
malo vse bralce: 6e Imam kase- 
le. posnete a programom Turbo 
Tape, In jih hodem presneti na 
disketo, kako se to nataneno de- 
ls? (Vpraianje tormallranja prl 
Igrah ml ni jasno.) 


1. Ce 2e Imate C-64. si lekupite 
Se diskeino enoto. Ni pretirano 
hitra, je pa v primerjavi s kaseto- 
fonom kot 2elva proti pot2u. 

2. Barvni monitor ima vdelan 
zvo6n(k. 

3. V 1541 lahko vtaknete kakrS- 
nekoli S,25-lnine diskete. Zaradi 
majhne gostote zapisa bodo za- 
doiOale tudi cenejSe. 

4. Mogo£e je, cene pa se su£ejo 
med 100 in 200 DM. Simon's Ba- 
sic na modelu po2enete s poseb- 
nim ukazom. 


5. Za prenaSanje programov s 
kaset na diskete so posabni pro- 
gram!. Ve£ o njlh bomo objavili v 
eni prihodnjih Stevilk. (2. T.) 


Nebojia LazarevIC Iz Smede- 
reva petrebuje »nekaj« informa- 
clj o commodorju 16: 

1. All so V njem podnoija za 
razilrltev RAM? 

2. Kako je organiziran video 
pomnilnik? Od 16 K RAM jih je 
namre£ naslovijivih 12 in dvo- 
mlm, da bl se lahko vse drugo 
stla6Mo V preostale 4 K (razen £e 
Je video pomnilnik lo6en), 

3. Kakina je organizaeija 
ROM, saj bl V 30 K gotovo lahko 
apravlll dalei bolJBI basic kol v 
20 K prl modelu C-64. 

4. Je mogo6e programe, plsa- 
ne za C-64, uporabitl tudi prl C- 


16? 

5. All lahko C-16 dela z glbljlvl- 
ml sllkami? 


6. KakSna je programska ped- 

^ 7. Lahko C-16 uporabija nava- 
dan kasetofon? 

8. Kolloko C-16 povredno 
stane? 

9, Se bolj spla£a kupill C-16kot 
C-S4? Se C-16 sploh spla£a ku- 
pltl? 

1. Ne. 2. Video pomnilnik dela v 
Stirih nadinih. 3. Basic je tak kot 
pri modellh +4 in C-116, vellko 
bolj£i kot prl C-64. 4. Programe v 
basicu lahko pretipkate, strojnih 
pa ni mogo£e uporabitl. 5. Ne. 6. 
Ni£ Dosebnega, v glavnem iz 
Commodorjeve hISne proizvod- 
nje. 7. Ne. 8. Okrog 400 DM. 9. 
Basic {e blstveno bolj$i, ial pa je 
pomnilnika malo. Kupite C-64 in 

700-800 DM all pa spectrum plus 


Papir za tiskalnik 
ZX 


Zorana Ivanovlda iz Gnilan za- 
nima, kJe In kako lahko kupl pa- 
pir za tiskalnik ZX In tudi kakien 
ve£jl tiskalnik, ki bl z vmesnikom 
interface 1 ustrezal spectrumu. 

Papir za tiskalnik ZX je mogo£e 
kupiti samo v tujinl. Spectrumu z 
intertaceom 1 ustrezajo vsi vefiji 
tlskalnlki, ki imajo serijsko dosta- 
vo podatkov RS 232. 

(C. K.) 


COnitDDDRE Hi, 18 - ERAFIKA 

0 ssio tekst 

40I2S - X 1 

I grsFiks visoke lodljivoati 

3201200 - 12K tt 

2 graJika visoke loiUivasti i 

n tekst 

3 barvna gralika 

4 barvsa gralika in tekst 

1601200 - 121! ill 

1 vsak znak svoje barve 

It SIS pixlov svoje barve 
ttl vsak puel svoje barve 






ALI VESTE VSE 0 SVOJEM 
SPECTRUMU? 

Veliko literature pa malo odgovorov 
vaia vpraianja. . I 

prIroCnik 
|e pravi odgovor. 

Namenjen je za6etnikom in dobrim pozna- 
valcem rafiunalnikov. 

Skupina inienirjev vam odkriva vse: 

- osnovni pojmi o raPunalnikih 

- uvod V dels s apectrumom 

- prlnclpi programiranja 

- podrobno obdelani ukazi basica s pri- 
meri 

- organizacija spomina 

- tabele sporoCil in sistemskih spremen- 
Ijivk 

- SteviiCni sistemi in predstavitev Stevilk 

- programiranje v strojnem jeziku 

- arhiteklura mikroprocesorja Z 80 

- ukazi mikroprocesorja Z 60 s tabeiami 

- primeri programiranja v strojnem jeziku 

- ROM rutine in naCini njihove uporabe 

- hardware spectruma, sheme in pojasniia 

- projekti (paiice za igro, vmesniki RS 232 
in centronics, A D konvertor. , .) 

najpopolnejSa KNJIGA 0 
SPECTRUMU 

NUJNO POTREBNA ZA VSAKEGA 
IMETNIKA SPECTRUMA 

Pozabite na ure 2iv£nosti in besa, pridruSi- 
te se nam, ki poznamo in imamo radi spec- 
trum. 

Avtorji: dipi. ing. Viadimir Jankovid, dipi. 
ing. Nenad Caklovid, dipi. ing. Dragan Ta- 
naskoski 

220 strani, format 15x21 cm, iatinica 

Cena 1200 dinarjev 

Knjigo iahko narodite pri zaioiniku. 

S svojo na novo pridobljeno avtoriteto pri- 
siiite spectrum na posiusnost. 


ti plaial a povzatjam po prajeinu poiU]ka, MM 


i I 


i P. O. BOX 75, 11090 RAKOVICA 


BRALCI 

MOJEGA MIKRA 
KUPUJEJO 

CENEJE 

Zveza organizacij za tehniCno kuituro Siovenije In urednls- 
tvo Mojega mikra sta pripraviia bralcem Mojega mikra prl- 
jetno presenedenje: 

Zbirko 'Razumljlvo In preprosto zosebnim raCunalnIkomo 
po can! 3200 din oziroma posamlOne knjtge Iz zbirke po 600 
dinarjev. 



Zbirko aesiavljalo: 

Susan Curran - Ray Curnow: Prvi koraki v basicu; Susan 
Curran - Ray Curnow: Grafidne in zvodne Igre: Peter Laf- 
ferty; Uvod v redunalniStvo; Susan Curran - Ray Curnow: 
Udenja z radunalnikom 

Zbirko all posamidne knjige narodite tako, da Izrezete 
spodnjo narodilnico In jo podijete na nastov: 


Zveza organizacij za iehnidno kuituro Siovenije, 
Lepi pot 6, p. p. 99 
61001 Ljubljana. 

Knjige boste prejeli in pladall po povzetju. 


NAROriJLNrCA 


PrI Zvezi organizacij za tehnlCno kuituro Siovenije neprekllcno na- 


1. Zbirko (4 naslovi) Razumlflvo In preprosto z oaebnim raiunalni- 


2. Posamidne knjige (naveOlte naslov) po ceni BOO din za izvedbo: 


(obkroZIte glade ne odioditev SI. ^ all St. 2) 
Knjige bom prajel In pladal po povzetju. 


Mojmikro 25 


HARDWflRSKl HmSVETL 


Operacijski sistem CP/M 
za commodore 64 (3) 



V ploiiico najprej vstavlte vse 
(jlskretne eleoiente. To so upori 
R1 do R4. kondenzalorji C1 do 
C11 in transistor T1. Elementepri- 
spajkafte in s kleSCami odSfiipnite 
predoige prikljuine nozice. Raz- 
daija prikijudnih sponk na pioiCi- 
ct predvideva uporabo uporov 
mo6i 1/6W ali 1/4W in majtinib 
keramidnih kondenzatorjev. Ce 
boste uporabiii transistor BC212, 
se pri vstavijanju ne morete zmo- 
tlti. lie pa imate drug tip transi- 
storja, se pred montaio preprifiaj- 
1 e, ali nima morda drugadnega 
razporeda prikijudnih noiic. Pre- 
den se lollte montaze integriranlti 
vezlj, ne smete pozabiti na preve- 
zavo, ki je na montaZnI shemi vrl- 
sana irtkano pod vezjem ICS. Za- 
njo uporabile ko$Sek tanke izoll- 

Sedaj pridejo na vrsto integrira- 
na vezja. Vstavite vsa razen mi- 

26 Meimikro 


SIAVKO MAVRI6 


P redstavltev modula CP/M 
danes konfiujemo z navo- 
dili in praktiSnimi nasveti 

nakup plos’sice tiskanega vezja 
pri Mojem mtkru. 

Ce ste zbrall ves material in 
doiakall poSiljko s liskanim vez- 
jem, se pogumno lotite gradnje. 
Poleg naStetega potrebujete le 
spajkalnik modi do 50 W s Sim 
linejSo konico, nekollko Cina In 
SSipalne kleSCe. Montazna shema 
ploSSice modula CP/M ]e prikaza- 
' na na skid. To je pogled s strani 
elementov; na tej strani boste 
vstavijall elements, medtem ko jih 
boste na drug! strani prlspajkali. 


kroprooesorja Z 80 A (IC6). ki ga 
zaenkrat Se pustite v prevodni 
spuZvi. Pri vstavijanju pazite, da 
bodo Integrirana vezja pravlino 
obrnjena. Zareze na njih, ki 02 - 
naSujejo polozaj prve noZice, ka- 
iejo polkroici na montazni she- 
mi. Ko ste prepridani. da so vezja 
pravlino vstavljena. jih eno za dru- 
glm prispajkajte. Nazadnje pride 
na vrsto mikroproeesor IC6. 
Vzrok temu je v njegovi veCji 
obiutijivosti V primerjavi 2 drugl- 
mi element!. Zato morate biti pri 
spajkanju mikroprocesorja §e po- 
sebno pazijivi in spajkanje posa- 
meznih nozic opravlti karseda 
hitro. 

PlosOIca je sestavljena. Se en- 
ktat se prepriiajte, ali ste vstavili 
vse elemenie pravilno. Dobro tudi 
poglejte, ali ni pri8lo pri spajkanju 
do kakeoa nepotrebnega stika. 


Ce ste priSli do sem, je vaS modul 
CP/M narejen In mora delovati. 
Tudi o tern se morate seveda $e 
prepriCati. Vkljudite ga v konektor 
razSiritvenih vrat radunalnika la- 
ke, da je stran z elementi obrnje- 
na navzgor, vkijucite disketnik in 
raiunalnik. V disketnik vstavite 
diskelo s sistemom CP/M, naloZi- 
te zadetni nalagalnik z ukazom: 
LOAD -CPM-, 8 in ga pozenite z 
ukazom RUN. S tern se zafine na- 
laganje sislema v RAM. Ko je na- 
laganje konbano, se na zaslonu 
pokaieta zabetno sporobllo in $e 
najavni znak sistema, s bimer nam 
pove. da priiakuje naSe ukaze. 
Naj poudarim, da ne smete modu- 
la nikdar vklapljatl all Izkiapljati iz 
rabunalnika, kadar je ta vkljuCen. 
Svetujem vam tudi izdelavo ohiSja 
za modul CP/M, tako da bo bolj na 
varnem In lepbi. njegovo Izvedbo 
pa prepuibam vasemu okusu. 


PRODAJAMO 
RACUNALNiKE 
PO IZVOZNIH CENAH 

SINCLAIR SPECTRUM 16 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K PLUS 
COMMODORE 64 
COMMODORE C-16 
COMMODORE PLUS 4 

Periferna oprema za commodore; kasetnik PM- 
C16, pogon za gibki disk 1S41 
Barvni risalnik 1520, tiskalnik MPS 801-MPS 803, 
igralna palica 

Periferna oprema za Sinclair spectrum: micro- 
drive. interface 1, tiskalnik seikosha GP-500A, 
igralna palica s Kempstonovim vmesnikom 

METROMARKET, 

Ul. P. Fllzi 4, tel, 993940/631064, 993940/68641, 
TRST 

GENERALTECNICA, 

Trg S. Antonio 6, tel. 993940/62730, TRST 






Tudi V tej Stevilki objavljamo nekaj zanimivih 
izpisov, fci sp jih poslali naii bralci. Vse 
□bjavljene programs seveda honoriramo, med 1000 
in 10000 dinarji, odvisno od doliine in 
kvalltete. 



Ker izpisujemo na matritnem tiskalniku, jS izpis 
nekoliko drugaden, kot bi bil na ZX tiskalniku 
all na ekranu. Sirok je 48 znakov. Inverznl 
znakl so zapisanl maatno in so eodtrtani , 




sunnumMDiuuB 

program irana prihodnost program irana prihodnost 



SLovnuuBuniuuB 

program i r ana prihodnost program ir ana pr i hodnost 



SimNUAlESLOVSNlJmS 

I program i rana pr i hodnost program i rana pr i hodnost 


Sinclair 



jurnuuBuniiuuB 

program i rana prihodnost program irana pr i hodnost 




aiVDnJUBWDIUUB 


program irana prihodnost program irana prihodnost 


SHARP. 








Commodore 



mmmmm 

program trana prihodnost program irana prihodnost 



SHARR. 






570 PR!NTBE*<J.t«J)3:QOSUB620 

580 IFJ>1THENIFKCJ)=K<J-1)THENP-I 

590 IFJ>1THENPRINT''II" ; • 0GSUB63B: IFP=0THEN680 


; :FORn=lT02l:pRINT’'r; : NEXT : RETURN 


>=lTHENPRINT"n 


l":OOTOe£0 


: RETURN 


0 IF<!IX2)«INTaiX2)THEhPRINT"l 
0 FaRJJ=lTO50:NEXT:NEXT:pRINTMI 
0 F0RII'JT01STEP-l:PRINT"fl"; 

0 FCRJXI I-l>*9*lT0ST<in; PRINT"®" :NEXT;FQRJJ»1TOII»12-10;PRINT"II"; 

0 NEXTapn-lTHENPRINT" S''J STCII )J "II i " : J=3 ^ NEXT T OOTO4e0 

0 PRINT” a";$T<n3;"IB ":NEKT 

0 F0RII='lT03;PRINT''a"; :F0fiJJ=IT0ST<II)-CII-l>»9;PRINT"«“;NEXT 

0 FORJJ»tTOI 1*12-10 :PRINT''ir; ;NEXT:F0RJJ-1T01 PPRINT" :NEXTJJ. II 
0 JJ»(il-LEN(I11*CI))>X2:F0RII«lT03:PRINT"ri -FORIJ-ITOSTCI I )-< II-l )*9 
0 PRINT"*" :NeXT;FORI>lTOJJ+n*12-10:pRINT''iri 'NEXTU 
0 PRINT'S"; IM»<Oj "IB" iR*CII)«R»ai3tSTR»<ST<IIJ-<II-l)*93'N£XTII 
0 PI=PI*l-T»2;IFPI<8TH£NT-4 
0 IFPK5THENT=S 
0 IFPK3THENT-1B 

0 PUI)»PUI)*TaFPI"=9THENFORJJ-lTO1800:N 
0 IFK*lTHENK*0iNEXTrODTO400 
0 K«l:I=I-l:NEXTi:OOTO«0a 
0 PfiINT"3em *♦»* T R 0 J K E 

a F0RI = lTQI0:pRINT"O'';IH»<DJ’'n" :F0RJ=lTO25;PRINT"H", :NEKT 
0 PRINT"TOi;KinilllllT’;PKI>'NEXT 
0 PRINT"lBIIOniELl£ IQRFITI £E ENKRRT 7 (SEIXM}" 

0 OETIf;lFI»«"''THEN870 
0 IFIS<’'N"THENENO 


T-QOTO830 


";R*<2)-'' " 


0 DRTR102.60.0/36 j 128. 12.2-..-. ..... 

0 DflTRVRBfl.MIEEEREN/FRRNCE.WlNICfl.lJPHNCIC.OTON.OLOBtWO.PEKERC.flNTON 

- Kfl.CflNKSR. IVfiN.'/RSNO-DREODRCIC.SItlON.MJLJSVH-JURnC-JOSIP 

R.KDBOUEL.BREIKO.RPfClCR.TRUBflR/PRinOl.VEL. P0L8N8. KRRNJEC.NIfKO 


)»0;HEXT'K 


0:ooTO2ee 

..1,133. 1.109.0. 133. 2Sl. 133 

2. 109.48. 133.254. 162.8. 160.0. 177.251. 145.253, 1 


11.240,105.12. 141. 24. 208. 96, 36. 60. 102. 96. 90. 102. 00. 0.30. 00. 96. £0.6 


48.96.126.0 



Njqrado SOO HD prejaejo! 

BrankD Pajer, Betehirjeva 2 , &420S Sentur 
ToKi PDgadnik, Vslnarjevs 8, 61000 Ljubljanj 
Tdh 2 Cebalek, Trbciie S?, 64000 Kranj 
To»aS KoOir, Jsnova 13, 64000 Kranj 
fiiidi Kofol, Rilana 21, 66721 Riiana 
Rogan Franc, 9alek 10, 63320 Titovo Velenja 
franc AibrolU, SvetOeva 4, 61111 Ljubljana 
Lada Brisar, ToiOiOeva 97, Jssenice 
Zvoniiir Hako/ec, p.p. 15, 69240 Ljutoser 
Dejan Kraier, C. laage 92, 62 000 Haribor 


amiuuisuiviin^ 


program i r ana prihodnost program irana prihodnost 






s:,™“ 


FSilillL. 


,:s =s 




=iESiiA.,« 


i; s: 
;;SS 2 








1 




ss 


‘=.;»:ahie;S;' 

JlillS: 


t !;""C 

'’'liikuEH:::: 


. 2 ^: 

^ IS™ 


zMIwTJzr^ 
if iKss,,...,. 




“S™”' — - 






'Bs:: 


ssSsfiiS;:" 

SSSSS'siS;; 


H|E€€=SS““ 
ss,r;A.., 




Ksarjsii. 




siur;::-as£ss,r.s‘£;'s'.. 

:i':S”iE“sa"=“ 


aMHn.imnjimn]His 

program i rana prihodnost program i rana prihodnost 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI 


ZX SPECTRUM - naiboliSa 




MzatinnKE. 


Sola programiranja 
V strojnem jeziku (8) 


2lGA TURK 
DARKO VOLK 


K dor redno spremija to rubriko, se spo- 
mnl, da smo osnove programiranja v 
strojnem jeziku te absolvirali in da 
te6e beseda o uporabnih rutinah v mavriil- 
nem ROM. Ker so strani, namenjene tistim 
pravim, krvavo podplutim hekerjem tesno od- 
merjene, dajemo v tej rubriki prostorvsem, ki 
so se dokopall do zanimivih odkritij. Po dol- 
gem £asu se nam je spet oglasll eden tistih 
pravlh hekerjev, ki je ostal zvest suoji ljubezni 
In vidl svet le $e v mnemonikih Z 80. V pivem 
delu govori o mlnlmalizacijl programa, kl pri- 
de $e kako prav. kadar nam zmanjkuje pro- 
stora, all pa v hitrl (gri iasa. Vender raj vas 
primer! ne zavedejo. Za hiter program je naj- 
vaZnejSi dober algoritem. Sele potem se loti- 
mo skrajSevanja najprej tistin deiov progra- 
ma, ki jib procesor najpogosteje izvaja. 

V drugem delu bo Darko pojasnil skrlvnost- 
ne nelegalne ukaze, ki burijo domiSijijo jugo- 
slovanskih hekerjev. Odkar je >loader<> pro- 
grama Ghostbusters napisan s temi ukazi, se 
Sirijo govorice o Stirih genijih, kl vse to poz- 
najo. Serite do konce, pa boste eden izmed 
njih. Dolgo smo preml$ljevall, all naj reCobja- 
vimo all ne, saj bo morda ve& Skode kot 
koristl. 

Naj za marj pouOene ponovim, da proce- 
sorju Izvajanje programa pomeni stalno-bra- 
nje ukazov z lokaclj, na katere kaie register 
PC- Ker je ukazov veC kot 255, so nekateri 
seslavijeni Iz dveh zlogov. Ce odprete prrro- 
£nlk za spectrum na strani 183, boste opazlli 
trl kolone. Vzemimo npr. ukaz Id b, b. Tega 
asembler prevede v Stevllko 64. V nasiednji 
koloni je ukaz bit 0,b. Ta se prevede v dve 
Stevill, CBh in 40 h. Procesor ]u bo ob Izvaja- 
rju imel za ukaz, naj testira prvi bit registra B. 
VIdite pa tudi, da so nekatere komblnacije s 
CB in EC prazne. Torej ne pomenijo nidesar, 
proizvajalec pa ne garantira, kaj se bo zgodl- 
lo. Programerjem topic svetujemo, da jih ne 
uporabljajo. Ti ukazi so dobra mozganska 
telovadba in hekersko razvedrilo, posebej ie 
jih iSdetesamI, kot jih |e Darko. Nlhdenamrefi 
ne zagotavija, da bodo v prljateljevem ra£u- 
nalniku raredlll isto kot v tvojem. Izjema so 
zaenkrat ukazi z Indeksnim registrom, a moje 
opozorlio veija tudl tu. £e ste vendarle skleni- 
II zagreniti Zlvijenje sebi In drugim In uporab- 
Ijatl nelegalnl del ukazov, lahko to storite z 
definlcljaml makro ukazov v makro zblrnlklh, 
kot sta GENS 3 all Machine Lightning, all v 
IzvornI kodi zapl3ete prefiks (npr. OD) z 
DEF6, vrstico nl2e pa legaini ukaz. 


Minimizacija programa 

Premaknl vsebino registra A za 


Prvi nadtn je pofiasnejSi in zavzema ve4 
prostora v pomnilniku, pa je iittjiveiSi in laiji 
za razumevanje. Pri drugem ni takoj jasno, da 
ne gre za seStevanje. Druga mofnost je pro- 
storsko in iasovno manj zahtevna. 

NALOQA: Postavl nl£li in peti bit v registru 



ure, druga pa le 7. Pri popularnem spectrumu 
pomeni to 2.5714 mikrosekunde. 


NALOQA: Resetiraj nl£tl In peti bit v regi- 
stru A. 



Tudl tu veija, da Ima druga re$ilev vpllv na 
register F. 

SploSno pravilo je: vse operaclje postavlja- 
nja in resetlranja posameznih bitov v registru 
A lahko izvedemo z ukazom AND oziroma 
OR, kar je v najslabSem primeru hItrejSe vsaj 
za eno perlodo ure. VSasih pa je boj za prl- 
hranek precej teZjl in 1 byte pomnllnika lahko 
pridobimo z navidez daijSIm programom, kl 
se izvaja ceio nekoiiko hitreje. 

NALOGA: Pove£aj vrednost pomnllniSke 
lokaclje NN za vrednost K. 



Prihranek gre tu na ra£un tega, da smo 
vrednost NN Izpostavlll v registru HL In tako 
zgubilt njegovo prejSnjo vsebino. 

NALOQA: Deli vsebino registra A s 4. 



Tu pomnllnika ne prihrarlmo, je pa Izvaja- 
nje za 1 perlodo ure krajSe. 


NALOGA; Povefiaj 16-bitno besedo na na- 



Reiitev 6 B je tlpi£en primer, kako lahko z 
dobrim algoritmom prihranimo precej £asa. 


Pri tej reSitvl je v 255 primerlh £as Izvsysnja 
bolj£l za kar 5 period ure v prlmerjavl z reSI- 
tvljo 6 A In le V enem primeru je za 13 period 
daIjSi. 

So pa tudl primerl, ko £asa all spomina ni 
mogo£e prihranltl, vendar lahko Izbiramo 
med dvema mo2nostma. 

NALOQA: Napolnr poljuben register, ven- 
dar ne A, z vsebino pomnllnlSke lokaclje NN. 


NALOQA: Napoini pomnilnlSko lokacijo NN 
s konstanto K. 


V primeru 7A pokvarimo vsebino registra A 
z vsebino pomnilniSke loKacije NN, v primeru 
70 pa s konstanto K. V primerlh 7B in 7D 
spremenirno VMbln^regisl|ske§a 

Tu ne gre za nlkakr$en prihranek £as8 all 
pomnllnika, temve£ za izbiro ustreznejSe 
mo2nostl. 


Kot vidimo, so prihranki v£asih ob£utnl. 
NaStetl primerl Se zdale£ nlso edihl. Vse je 
odvisno od tega, koliko programerja-hekerja 
tl£l V posamezniku. Najbolj norf pa se spustl- 
mo V Iskanje boIjSih reSitev celo na podrodju 
strojne kode. Kaj s tern misllm? 

Poglejmo si male podrobreje zasedenost 
posameznih kombiraclj bitov. Na prvi pogled 
so vse variante od 0 do FF zavzete, vsaka s 
svojo instrukcijo. Ge pogledamo natan£neje, 
vidimo, da vsakemu Stevllu (razen Stevil CB, 
ED, DD In FD) pripada ukaz dolilre 1 byla. 
Hitro ugotovimo, da sta Stevili DD in FD pre- 
(Iksa instrukcij, kl se ukvarjajo z Indeksrima 
registroma IK In lY. Se bolj zanimivo dejstvo 
pa razkrljemo, £e pazljivo preu£lmo tabelo 1. 

Do odkritja, da sta IX in lY nekako paralel- 
na registru HL, nl teiavno prltl Nadaijnja 
razmiSljanja nas piipeljejo do sklepa, da ukaz 
deluje z registrom IX in lY v odvlsnosii od 
prefiksa. 

Vse skupaj si lahko predstavljamo kot kret- 
nlco, ki pelje v smer HL, IX all lY. Meharizem 
te kretnice je narejen tako, da prefiks DD 
odpre pot protl registru IX, prefiks FD pa 
protl registru lY. Ce nl nIkakrSnega prefiksa, 
kretnica ostane v nevtralnam polo2aju in pot 
vodf protl regisirskemu paru HL. Po vsakem 
ukazu se kretnica postavl v nevtralen polo2ai. 

Sedaj pa se glasno vpraSajte: -Kaj bi pro- 
cesor naredli, £e bi mu pred ukaz LD L, A 
pOStavlH prefiks DD?- NE BEHITE NAPHEJl 
Za odgovor Se enkrat preberlte prejSnjl od- 
stavekl To se tudl v resnici zgodi - registra IX 
in lY se obnaSata kot registrska para. Ozna£i- 


36 Mojmik 


mo ju kar z XL, XH in YL, YH. Mnemonik za 
tak »nov- ukaz pa nal bo: LD XL, A. 

Verjetno ae vam jeie posvetilo - pridobnill 
smo cel niz komard, ki premikajo vsebino 
poprej znarih 6-bltnih registrov v XL, XH, YL 1 
YH. Mnemoniki In strojna koda so v tabeli 2. 

Kdor si bo tabeio pozorneje ogledal, bo 
opazil, da |e premik iz registrov H in L v 
katerikoli del registra IX all lY nemogoi, moz- 
ri pa so premlkl IzXLvXH in iz YLv YH terv 
nasprotni smeri. Ta pojav je popolnoma ra- 
zumljrv, komur pa le ni jasno, najse vzgornjr. 
ie dvakrat prebrani odstavek zakoptje se 
tretjic. 

QIavna prednost tab prenosov iz posamez- 
nlh registrov v register IX in lY pa je kratek 
bas Izvajanja, saj procesor posamezen ukaz 
izvaja 8 (osem) period ure. Vse instrukclje iz 
tabele 2 se tore] Izvajajo 8 period ure. 

Oglejmo si ie kakien primer uporabe! 

NALOGA; 16-bilno intormacijo prenesi iz 
registrskega para OE v register IX. 



Primer 8A je absurden, saj tega ne poCenja 
nihde, razen be v registru IX nl ie od prej 
0000. Primer 8B je oblbajna reiltev, ki porabi 
zelo malo pomnilnlka, vendar ni najhltrejia. 
8C pa je primer za uporabo relegalnih uka- 
zov. Ta reiitev sicer zavzame 4 byte, je pa 
Izredno hitra. 




Nadaljevanje prihodnjib 






Prve crte z racunalnikom (7) 


ANDREJ VITEK 


Z adnjie smo se na Korcu 
spoznali s Hllbertovo 6r1o. 
Matematlkl |l pravijo kar 
krivuija, kljub temu da je tako 
zlomljena. Njena znabilnost ]e, da 


napoini kvadrat. Ka) suboparen 
Ilk, takle kvadrat. Seveda je zato 
tudi Hllbertova krivuija suhopar- 
na. Poskusimo jo malo razgibati. 
Tako na primer, da kvadrat neko- 
liko popacimo. Kakina bl bila krt- 


vuI;b videtl, Pe bl ielva potem, ko 
bl nehala risatl, ziezia pod papir s 
krivuijo? Pribliino takSna, kot kri- 
viiljo nariSe program 24. V lesnicl 
ta program riSe po malo nenava- 


rlSe v okollcl srediSOa alike, je vi- 
detl rtapihnjeno. To dosezemo s 
preslikavo koordinat kraji$6 poaa- 
meznlh daijic pred risanjem. V re- 
srtici zaradi preallkave tudi daljice 
same nlso veO ravrte, tako da bl 




morall posebej posKrbetl tudi za 
krivijenje znotraj daljic. Za obdu- 
tek pa risanje s prlrejerimi pro- 
gram! za ielvo povsem zadostuje. 
Programe priredimo take, da v 
programu 18 (ki je pomotoma iz- 
padel V prejSnji Stevllki) v proce- 
durl Line za vrstlco 132 dodamo 
tale klica: 

Transofrm (xs, ys); 

Transform (xe, ye); 

Tako dobimo zeivo presltkoval- 
ko (turtra). V programu moramo 
potem seveda dodatl proceduro 
Transform, ki opravi preslikavo 
koordinat. Od nje je tako odvisna 
nova obllka Kvadrata. S spremi- 
njanjem procedure enostavno za- 
menjamo tudi obiiko- Z njo se lah- 
ko Igramo Se naprej. Kako je na 
primer videti kvadrat, Ce enega od 
njegovih oglov razpremo do iz- 
tegnjenega kola? Popravite v pro- 
gramu 24 proceduro Transform, 
tako kot kaZe program 28, in si 
oglejte, kaj nariSel TIstIm, ki so se 
spoznalt s kompleksnimi Stevili 
povemo na uho Se to, da tako 
presllka ravnino kvadriranje. tore) 
preslikava, ki kompleksnemu Sle- 
vilu priredi to Stevllo, pomnoieno 
s samim seboj. 

Za konec igranja s Hilbertovo 
krivul )0 (saj zdaj je res krivuija, 
kajne) se polgrajmo Se takole. De- 
nimo, da ielva rile na povsem ela- 
BtiSno folljo. Ko je krivuija narisa- 
na, kvadrat, ki ga izpoinjuje. nap- 
nimo na njegov odrtani krog, in 
sicer tako, da to6ko z roba kva- 
drata potegnemo do kroznice po 
zveznici med sredlSdem kvadrata 
in to£ko samo. Ustrezno presllka- 
vo podaja procedura Transform v 
programu 26- Ponovno popravite 
program 24, pozenite, pa boste 
videli, kakSna je krivuija, narisane 
na napetl follji. Tudi tu seveda 
zveznice med zaporednimi ovinki 
niso ravne, kijub temu pa doblje- 
na sllka dobro ponazarja, kaj se 
ob napenjanju dogaja v notranjo- 
sti kvadrata. Za predstavitev do- 
gajanja ob preslikavah ravnine 
nase je sllka Hilbertove all kakSne 
podobne krivulje prav pripraven 
pripomodek. 

Kijub temu pa se dlovek nave- 
tl6a tudi tako aii drugaie presiika- 
nega kvadrata. Veljalo bi torej po- 
skusltl, da bi napolnlll s primerno 
krlvuljo kakSen bolj zanimiv Ilk. 
pa bo tudi krivuija bolj zanimiva. 
S 6im bi najprej poskusili? S tri- 
kotnikom? S peterokrako zvez- 
do? Trikotnik je spet prevefi eno- 
staven, peterokrake zvezde pa ni 
mogode enostavno razcepiti na 
nekaj zvezdic. 

Zadnjid pa smo spoznali zelo 
nenavaden Ilk. Se spominjate 
snezinke? Poreiete: 4e zvezde ni 
mogoce razcepiti na nekaj zvez- 
dic, le kako bomo lahko to storlli 


Nadaljevanje na strani 47 
Moj mikro 39 


PROCRAMSKI JEZIKI, 


Micro-prolog (2) 


MATJA2 GAMS 


V teh pisanlh materialih uvajamo micro- 
prolog V obliki, prlmernl predvsem za 
zafetnike ns podroiju logidnsga pro- 
gramirarja. PrI tern smo se ozirall na podo- 
ben teSa], kl je potekal leta 1984 v Velikt 
Britanijl In je imel vellk odziv v krogih poube- 


Zahvala 

Unogo ljudi je zasluzrih za to, da je do 
tega tedaja sploh prISIo. Eden Izmed njib je 
dr. Ivan Bratko, kl je prvi raz$lril kulturo pro- 
gramlranja v prologu ne same v Slovenijl, 
ampak tudi v Jugoslaviji. Prek rjega smo 
doblli tudl veCIno dosegljivlh prevajalnikov v 
prologu. Najbrz pajeosnovni pobudnlkteCa- 
la dr. Marjan Rlb’arld, ki je prvI dal pobudo za 
teSaj V okviru rabunalnISkega vrtca na Inititu- 
tu Joief Stefan. Tudl uSnl prostorl In oprema 
so bill urejeni na njegovo pobudo. Pri organ!- 
zaoljl tecaja sta vellko sodelovala dipl. mat. 
Zoran Hadalj In dipl. mat. Bojan Rovtar. Naj- 
vedja praktidna pomod pri Izvedbl tedaja gre 
na radun DImItarja Hristovskega, dtudenta 
radunalnldtva. 


Nameni udenja s prologom 

Zadnimo s tem, kaj ni namen udanja z 
miero-prologom; 

- spoznavanje z radunalniki kot naprava- 
ml (strojna oprema all nardver) 

- spoznavanje obldajne programske 
opreme (softver) 

- spoznavanje strojnih, zblrnlh, nlijenl- 
vojsklh all proceduralnih radunalnISkIh Je- 

Prav tako n! osnovni cllj nlti udenje micro- 
prologa kot programskega jezika, temveC je 
micro-prolog samo orodje za utenje nekaj 
vellko pomembnejSega - natandn^a In pra- 
vilnega logidnega razmidijanja. NAS OSNOV- 
NI CIU JE IZBOUSANJE GLOVESKE LOGl- 
KE IN NATANCNOSTI PRAVILNOSTI NJEQO- 
VEGA RAZMISuanja. Z micro-prologom 
skudamo razviti logidno razmldfjanje pri otro- 
cib In drugih umsko odprtin ljuden, kl de niso 
Imell te srede. da bl se seznanlll z enim naj- 
modernejdih in najperspektivnejdlh podrodij 
V umetnl InteligencI In radunalnldtvu nas- 


Vaje 

1. Enostavni stavki In vpradanja 
Nekai osnovnih pravil: 

a) ProgramI v prologu so zgrajeni iz 
stavkov. 

b) Najbolj enostavni stavki se Imenujejo 
■elementarni stavki- in opisujejo elementar- 

40 Mojmikro 


c) Vsi elementarni stavki imajo enako obli- 
ko In opisujejo dolodeno relacijo med objektl 
all posameznikl. 

Elementarni stavki: 

objekt relacija objekt 


MIcka 


je-odka-od 
je-mama-od 
Janez je-roditel|-od 

Uporabill smo SLOVAR: 

Bojan I 

Vito I 


Robert 


je-odka-od 

je-mama-od 

je-roditelj- 


Komentar: 

Radunalniki in radunalnidkl jeziki v resnici 
rabijo opisovanju resnidnega stanja. in dim 
bolj naravni so, tem bolje. 


3. Postavljanje vprasanj v 
zvezi z bazo podathov 

Ko opidemo realno stanje, bl ra- 
di spradevall o ie vpisanih poda- 
tkih. 

Najbolj enostavna vpradanja 
Is (objekt relacija objekt) 

Is (jure sedi-na C4) 

YES 

is (Jure sedi-na A7) 

NO 


d) V program lahko dodajamo stavke z 
ukazom -add-: add (objekt relacija objekt) 

add (vito ima-rad Mari) 

Vaja. 

Napidi vse elementarne stavke. ki jih je 
mogode zgraditi iz naslednjih slovarjev: 

Brane 

Lili 


Vaja: Postavijajte takdna in po- 
dobna vpradanja v zvezi z do se- 
daj zgrajenimi bazami podatkov. 


4. Prevajanje iz 
sloveniiine v proiog 

Naj bo slovar sestavijen iz besad: 


- Marlja 
Fredl 


(3) 

Majda 


copata 


ie 




2. Logika kot sredstvo za opisovanje poda- 
tkov 

Z elementarnimf stavki ie lahko opisujemo 
realna stanja, r\pr. k|e kdo sedi v predaval- 

Objekt relacija Objekt 

Jure sedl-na C4 

(pojasnilo: C4 pomeni vrsta C, sedei 4) 

Vaja: Zgradite bazo podatkov za vse 
udence. 


Slovensko: Fredl Ima rad Andija In Uarijo. 
Prolog: Fredi Ima-rad Andl 
Fred! Ima-rad Marlja 

Slovensko: Marlja, Andl in jaz imamo radi 
samega sebe. 

Prolog: Marlja ima-rad Marlja 
Jaz ima-rad Jaz 

Slovensko: All ima Fredi rad Marijo? 

Prolog: Is (Fredl Ima-rad Marlja) 


Vaja. 

Z uporabo slovarja: 


udi 

je - starejSI - od 

Izrazi V prologu naslednje stavke: 

ia) Breneta udi LIII. 

jb) LIII je mlajia od Braneta. 

c) Brane je mlajSI od LIII. 

Z uporabo slovarja: 

Elza 

Filip 

Karl 

je - roditelj - od 
izrazi naslednje stavke: 

(a) Karl je Elzin otrok. 


(b) Karl je FIlipov otrok. 

(c) Ana|e Elzin otrok. 

(d) Ana je Filipov otrok. 

Slovensko: JanI je rodltel] In obka Marije. 
Prolog: JanI je - roditelj - od Marija. 

Jani je - ofika - od Marija 

Vaja. 

NapiSr kot elementarne stavke v prologu na- 
slednje slovenake stavke: 

(1) Tom In Jan sovra2lta $olo. 

(2) Altonz Ima rad jabolka In hruSke. 

(3) Peter |e Du$anov prijatelj In sosed. 

(4) Bojan Igra nogomet In koSarko. 

Komentar: 

PrI pretvarjanju Iz slovenSOIne v prolog opa- 
zimo, da Imamo problems prI sklanjanju. Ta- 
ko re£emo “Peter Je - oce - od Pavle« 
nemesto -Peter je o6e Pavleta-. Razlog je v 
tern, da Prolog neznasklanjatl, In zato mora- 
mo povsod pisatl “Pavle* narreslo -Pavle- 
ta', -Pavlelu-... 


(a) All Ima Vlado rad MIcko? 

Is (Vlado Ima - rad MIcka) 

(b) All se Imata Jure in Micka rada? 
is (Jure Ima - rad MIoka) 

Is (Micka Ima - rad Jure) 

(c) All Ima Jure rad Vladota? 

Is (Jure Ima - rad Vlado) 

(d) All Ima Micka rada sebe? 
is (Micka Ima - rad Micka) 


PrevedI v prolog naslednja vpraianja: 

(a) All sedi CIrll zraven Staneta? 

(b) All se Stane pogovarja z LIdIjo? 



Poglejmo si vpraSanje z uporabo rezervira- 
ne besede -whlob> (-which- pomeni -ka- 
leri«): 

Kdo je Branetova mama? 
which (x:x je - mama - od Brane) 

Mira 

No (more) answers 
Cigav sin je Brane? 
which (x: Brane je - sin - od x) 

Mira 

No (more) answers 
Kdo Je Tanjin oika? 
which (x:x Je - oSka - od Tanja) 

No (more) answers 
Spiolna obllka teh vpraSanJ je: 
which (x:x je - relacija posameznik) 

whic (x: posameznik relacija x) 

(namesto posameznik pogosto uporabljamo 
tudi Izraz -objekt-). 

Vera 

Vito 

je - oika - od 
je - mama - od 



Postavlte naslednja vpraSanja v prologu: 

(a) Kdo je Zoranov oika? 

(b) Cigav brat je Zoran? 

(0) CIgava sestra je Oarja? 

7. Postavijanje sestavIJenih vpra$anj 
SploSna obllka je: 

Is (objekt relacija objekt and objekt relacija 
objekt) 

(tu -and" pomeni -in«) 

Imamo bazo podatkov o Sportu v Soli. Imamo 
relacije -je - hItrejSi - kot- In -je - v - 
Istem - moitvu - kot-: 

Robert je - hItrejSI - kot Jure 
Jure je - hlfrejSI - kot Zdenka 
Robert je - hitrejSi - kot Zdenka 
Robert je - v istem - moStvu - kot Jure 

Zdenka je— v-istem-moStvu-kot Jure 
All sta Robert In Zdenka v istem moitvu z 
Juretom? 

Is (Robert je-v-istem-mo5tvu-kot Jure 

Zdenka Je-v-istem-moStvu-kot Jure) 

YES 

All je Jure hltrejSI od Zdenke in Roberta? 

Is (Jure je-hltrej$l-kot Zdenka and 
Jure je-hitrej§i-kot Robert) 

NO 

All je Jure hItrejSi kot Zdenka In poiasnejSI 
kot Robert? 

Is (Jure je-hitrejSi-kot Zdenka and 
Robert je-hitrejSI-kot Jure) 

YES 

All je Robert hitrejil od Jureta in all sta oba v 
istem moStvu? 

Is (Robert je-hItrejSI-kot Jure and 
Robert je-v-istem-mo8tvu-kot Jure) 

YES 


No (more) answers 

Kdo je hItrejSi od Zdenke In je z Juretom v 
istem moStvu ? 

which (X : X je-hltrej8l-kot Zdenka and 
x je-v-lstem-mo8tvu-kot Jure) 

Robert 

No (more) answers 

Kdo je V Istem mo8tvu z Juretom In je hitrajSI 
od Roberta? 

which (X : X je-v-lstem-moStvu-kot Jure 

xje-hitreiSI-kot Robert) 

No (more) answers 
Vaja. 

Imamo bazo podatkov: 

Janez prodaja krompir 
Janez prodaja paradiZnIk 
Janez je krompir 
Janez je Spageli 
Vpraiaj v prologu: 

(a) Kdo prodaja in je krompir? 

(b) Kaj Janez je In prodaja? 

(c) All Janez prodaja krompir In 8pagete? 

9. Preverjanje vzorcev 
Imamo bazo podatkov: 

Ciril je-viSJI-kot Zoran 
Gorazd je-vISji-kot CIrll 
Gorazd je-vl8Jl-kot Zoran 
All obstaja kdo, ki je vISjl kot Zoran? 

Is (X je-vl8ji-kot Zoran) 

YES 

All je Gorazd vl8jl od nekoga? 

Is (Gorazd je-viiji-kot x) 


All obstaja kdo, kl je vISjl od CIrila In Zorana? 
Is (xje-vISji-kot CIrll and 
X je-viSji-kot Zoran) 

YES 

Kdo je vISjl od Cirlla In Zorana? 
which (x : X je-viSjl-kot Ciril and 
X je— viSji-kot Zoran) 

No (more) answers 
Vaja. 

Imamo naslednjo bazo geografsklh poda- 
fkov: 

Ljubljanice teCe-skozi Ljubljana 
Sava tede-skozi Zagreb 
Vid je-del Ljubljana 
SiSka je-del Ljubljana 
Vrhnika je-blizu Ljubljana 
Ljubljana je-vedja-kot Vrhnika 
Odgovorl na naslednja vpraSanja: 

(1) which (X : X lede-skozi Ljubljana) 

(2) which (X : Vrhnika je-blizu x and Vid 
je-del X) 

(3) Is (SiSka je-del Ljubljana) 

(4) Is (Kranj je-del Ljubljana) 

(5) Is (X tede-skozi Zagreb) 


8. Postavijanje vpradanj s spremenijivkami 
Primer. Imamo Isto bazo podatkov kot v prej- 
Snjem primeru. 

Kdo je hitreJSi od Jureta In Zdenke? 
which (X : X je-hItrejSI-kot Jure and 
X je-hItrejSi-kot Zdenka) 


Moj mikro 41 


PRW KOMKI S C-M. 


Kje se skriva basic? 


GOJKO JQVANOVlC 


S te 2e napisati svoj prvi program v basi- 
cu7 Ve£ina bralcav bo ob tern vpraianju 
zdolgoCaseno zmignila z glavo. spot 
nekaj v slogu: ’■Mama, rabunalnik me razu- 
me.- Poskusimo tore] drugabe. Kaj se dogaja 
s programom, ko ga vrstico za vrstico vna^a- 
mo V raiunalnik? Katere skrivnostne sile vr- 
zemo iz spanjaz ukazom RUN? KakSen hudifi 
motl tolmaPa (po domabe interpreter), da po- 
leg raSIh ukazov IzvrSI celo kopico drugih. ki 
jih V svojem programu sploh ne potrebujemo 
in nam ni jasno, od kod so se vzeli? 

Programski jezik basic, nastal okrog ieta 
20 p. E. (po Eniacu), obstaja lako reko£ v 
neSletih raziidicah. Na^e raziskovaino tava- 
nje bomo zato omejiii na eno samo obiiko. t. 

). basic pri C 64, ki sicer nl med najbriljantnei- 
$iml primerki svoje vrste, je pa med najdo- 
stopne]Simi. Sedimo za radunainik in odtlp- 
kajmo PRINT ..ZACETEK-. 

Kaj sejezgodiio? Popoinoma nifi, iarovni- 
Ja se zaCne, ko prltisnemo tipko RETURN. 
Ns6a vrstica sedaj ni ved samo na zaslonu, 
ampak tudi v posebnem deiu ra£unainikove- 
ga pomnilnika, ki se imenuje vbodni prostor 
(input buffer). Ta prostor sega od nasiova 
$0200 do $0256 ($ pomeni Sestnajstidko dte- 
viio), zajema tore) 89 besed (bytov). Vemo, da 
I'e programska vrstica pri C 64 iabko doigaSO 
znakov, sedaj vemo tudi, zaka] ne more biti 
doiga npr. 300 znakov (1 znakzasedel bese- 
do). Vrstica se v vhodni prostor shrani na 
poseben nadin, naSa bi biia videli takale: 99 
20 22 5A 41 43 45 54 45 4B 22. Vsaka od teh 
Steviik pomeni simbol aii kodo (token), s ka- 
tero radunainik ugolovi, aii gre za ukaz. spre- 
menijivko aii vrednost. Vs! ukazi. drke, Stevii- 
ke in druga znamenja imajo svoje Stevildne 
kode, ogiedamo si jih iahko v prilogi 4. S 
tipko RETURN prevedemo vrstico v dteviidne 
simbole, tahko bi rekll, da jo kodiramo. Pri 
neposrednem nadtnu (vrstica niso oSteviide- 
ne) se programska vrstica ob pritisku na RE- 
TURN tudi izvrSi. 

Kadar pa vrstice Steviidimo (programski 
nadin), potrebujemo Se en dei pomniinika, 
saj je V vhodnem prostoru Iahko le ena vtsti- 
ca. Stars vrstica se iz vhodnega prostora 
prenese v RAM za basic, ki sega od nasiova 

I0R DIM TflBELfl$0> 

110 CELR!(=0:REftLNfi=0.0-NI2$="" 

120 FOR 1=0 TO 9 

130 TaBELfl$';i)=CHR5<4S+I> 

140 CELm=CELfty.*l 
150 REfiLHf=!=REFlLNF!+10 
160 NIZi=NIZJ+CHR*':65+I5 
170 NEXT I 

1. Program za apremanllivke. 

SOBOO do $9FFF. To je tistih znamenitih 
38912 besed, ki so navoijo za programiranje 
v basicu, kakor nam siavnoslno razgiaSa C 
64, kadarkoii gavkijudimo. Toje prostor, kjer 
so shranjeni program v basicu, vse spremen- 
ijivke, uporabijene v programu. in njihove 
vrednosti. Preden se posiovimo od vhodnega 
prostora, 4e en preizkus. Odtipkajmo FOR 
!-0 TO 89: PRINT PEEK (512+!), :NEXT. Na 
zasionu se bo prikazaia vsebina ceiotnega 

42 Moj mikro 


vhodnega prostora, Iahko jo preberemo v 
pregiednici 4. 

V pomnllniku, kjer je shranjen program v 
basicu. ne sme biti zmede, zato so nazadetku 
pomniinika (na strani 0) posebni kazalci all 
vektorji, ki kaZejo, kje je kaj spravijeno, Na- 
slovi kazalcev so: 

$002S $0020 zadetek programs v basicu 
(obidajno $0801) 

$D02D $002E zadetek spremenijivk 

$002F $0030 zadetek label 

$0031 $0032 konec label 

$0033 $0034 kazalec nasiova, do katerega so 

shranjene vrednosti nizov 

$0035 $0036 kazalec nasiova, kjer se zadno 

shranjevati vrednosti nizov 

$0037 $0038 vrh all konec pomniinika 

(obidajno $8000). 

Te kazalce Iahko spreminjamo, s dimer po- 
vedujemo all zmanJSujemo obseg pomniini- 
ka, ki je namenjen programiranju v basicu. 

Odtipkajmo preprost program iz priloge 1. 
ki nam bo pomagal bolje razumeti nadela 
shranjevanja. Pritisnimo ie RUN, tako da bo- 
do spremenljivke dobile svoje vrednosti (CE- 
LA%=10, REALNA=100, NIZ$=ABCDEFQ- 
MIJ, TA6ELA$=01234567S6). V prilogi 2 je 
vsebina kazalcev za nad program, v prilogi 3 
pa vsebina pomniinika, ki naszanima. Oditno 
je, da se naS program zadne na naslovu 

Vrsta spremenljivke 


$0601 in sega do $089C. PodrobnejSI pregled 
tega dela pomniinika pokaze, da je program 
shranjen kot veriga posameznih vrstic, ki jih 
povezujejo vezni dieni (v prilogi obkroleni). 
Vsak vezni dien obsega dve besedi (po nade- 
lu nlija-viSja vrednost) in ka2e, na katerem 
naslovu je vezni dIen naslednje programske 
vrstice. Veznemu dienu siedi dlevilka vrstice 
(tudi 2 besedi). Ker je najvidja vrednost. zapi- 
sana v dveh besedah. Iahko $FFFF all 65535, 
tudi vrstice ne morejo Imetl vidjih Stevllk (de- 


IMETABELE FAKTOR St. ZADHJADIM+i 
Nii. ViS. DIM VIS. Nl2. 


jansko je pri C 64 najvidja Stevllka vrstice 
64999). Za Stevllko pride vsebina vrstice, za- 
plsana v kodirani obliki. Konec vrstice oz- 
nadujeta dve nidlt, konec programs pa dtiri 
nidle. 

Kako pa je s shranjevanjem spremenijivk? 
Basic C 64 pozna cela in realna itevila, nize 
in tabelirane spremenljivke osnovnih treh ti- 
pov. Vsaka vrsta spremenijivk se shranjuje na 
drugaden nadin. OsnovnI trije tipi so spravlje- 
ni takoj za programom, v nadem primeru se 
zadno na naslovu $089D in segajo do $08B8. 
Vse spremenljivke obsegajo po sedem be- 
sed. nadin shranjevanja pa je tak: 


Realna Sievlla 


ni2ja vi$ja 


IC RESTORE i: 
IE RETURN r 


■9 PRINT 

lA CONT 


! LEFTS 
9 RIGHTS 


1 COLLECT 

2 BACKUP 
4 APPEND 

e OLOAD 

7 CATALOG 

8 RENAME 

9 SCRATCH 


» SVNTAX ERROR Im 


90 dvo/nr fpekondnl In /eied/ dak), da vneai 


Ime je za vsaKo spremenljivko zapisano 
drugaSe, s eimerja podana njenavrsta. Real- 
na ^evlfa so shranlena v plavajodi vejtci, njl- 
hova vrednost pa je dolofiena z obrazcem: 
VREDNOST=PREDZNAK" 

Nizi se snranjujejo posredno. Za Imenom In 
dolzino niza je dvobesedni kazaJec, kl kaze, 
kje so shranjene vrednosli nIza (v naSem pri- 
meru $77B5). PrI nizih se vrednosti shranju- 
jejo od vrha spomina navzdol, t. j. od naslova 
$8000. Vzrok je spremenljiva dolzina nizov 
(do 255 znakov). Na zaPetku Izvajanja progra- 
ma procesor pac ne more vedeli, kako dolg 

Tabellrane spremenijivke a!i tabele so 
shranjene na poseben nabin: 


PRVADIM + l ... POOATKI 
ViS. Nit. 


Vrednosti posameznih elementov tabele so 
shranjene bodisi v petbesednih (tabele real- 
nlh btevll), tribesednih (tabele nizovj all dvo- 
besednlh paketih (tabele cellh stevll). V 
naiem programu smo uporabill tabelo nizov, 
zato tribesedni paket vsebuje doltino vsake- 
ga niza (v naSem primeru 1 ) in kazalec (dve 
besedi), ki kate, kje je shranjena vrednost 
elementa. Element! so shranjenl v naraSba- 
jobam zaporedju. Faktor (pri nas $25) ka2e 
btevilo besed, ki jih tabela zavzema. Faktor 
izrabuna takole: 

STEVILO BESED=5+2*§T. DIMEN2IJ+{0IM- 
,+1) • (DIMj+1) • (DIM„+1) •2,3ali5 
2, 3, all 5 pomenijo, za katero vrsto tabele 
gre. 

Seveda se Po kdo vprabal, kaj mu bo vse to 
koristllo pri programiranju. Ceje zadovoljen 
z basicom v C 64, potem je odgovor: 'Nib-. 
Drug! pa lahko to znanje izkoristimo tako, da 
prellsibimo svoje commodore in sami napibe- 
mo nekatere ukaze, kl nam olajbajo progra- 
miranje. Taki ukazi so zlasti TRACE (Ob Izva- 
janju programs se na zaslonu izpibe btevllka 
vrstice. kl se trenutno izvaja), RENUMSER 
(ukaz za preblevilbenje vrstlcj, OLD (s tern 
ukazom ponovno prikllbemo program, ki 
smo ga hoteil izbrisati z NEW) ltd. 

V prilogi 5 je program za ukaz RENUMBER, 
Program preStevilbl do 500 vrstic v izbranem 
obsegu ter z telenim korakom, 

Ustrezno prestevilbi tudi btevilke vrstic 
znotraj ukazov GOTO. GOSUB, IF-THEN, ON- 
QOTO ali ON-QOSUB ter RUN LIST. Glavna 


2. KBialcI besiea. 

pomanjkijivost je, da morajo bit! btevllke vr- 
stic znotraj nabtetih ukazov zapisane s petimi 
btevilkami. Program je tudi precej pobasen, 
kot je znabiino za basic, Je predvsem primer, 
kako izkoristiti operacijski sistem C 64. 

Za konec: poleg svoje domibljlje sem s 
pridom uporabljal knjtge R. Westa In K. Ber- 
gina. Upam, da me ne bosta hajkala zaradi 
svtorskih pravic. 


0 REh UkAZ RENUNBER 


e PRESTEVILCI" 


T:PR1NT-PRINT"2ELIS NRDSLJEVflTI? 
9 eti OUQt-lF 0D5fO"D' 

9 IF 0DGS*"N 


D OtOSO"N"THEH 6 


T"WNESI PRVO IN ZfiDNJO VRSTICO," 

I PRINT"N0UI 2PCETEK IN POMIk" 

B INPUT PRVR.ZflrNJfi.NOVI.POhlK 

a FOR R> e TO see 

3 IF PEEI«LI*2)+Z56*PEEK<Ll+3)<PRVfi THEN L 


I-PEEK(LI >*25S*PEEKCLIT1 


Eaese 

eeiee 

gene 

seize 

60130 

66143 

60145 

60153 

60160 


INT<X,r256) POKE LI+2-X-<INT<XZ256J»256J 
LI=PEEK(Ln*256*P£Ek<LI*l> 

NEXT R 

REN PRETVORBR ENOTRRJ VRSTIC 
IF p|£KfLI*2)T2S6»PEEK<LI»3»S9999THEN Elm) 

I=4:Kla3 
V=PEE«LI+I 


60215 II 
60220 1 
60230 L 


N 60230 
V-137 OR V-133 OR V*14 
V«00 THEN 60230 
■HI GOTQ60185 
PEEk<LU*256#PEEKCLH-l 

KfiSEL TOKEN 


V«167THEN OOSUB6330e 


60350 COSUB 61100 


'0 RETURN 

IS : 

0 IF PEEkai'HlJ014I RN 
5 1=1*1 
10 eOSUB 6100^ 

10 GOSUB 61100 
10 K2=0'GOSU6 61200 
10 IF K2=l THEN RETURN 
a GGSUB 61300 
•e GOSUB 61000 
10 IF V=44 THEN 60515 
10 RETURN 
15 

i0 REN IF-THEN 


1003 REN SPRCES 
1010 V=PEEk<LI-H) 

1020 IP V=32 THEN I=I*liG0T0 6 
1030 RETURN 
1100 REN NUNSERS 

1110 v=peEKai*i> 

1120 IF V>47 HND V<38 THEN VRS 
1130 RETURN 


240 RETURN 

300 REN PRETVORI 
310 VRSTS=STR»<flRR(l 
320 IF LENtVRSTSXS 


.0;=e IHbN Kz=i'Nbiu»N 
,0>OVftL<VRSTS) THEN R-R*! 


360 POKE CL! 
370 J=J*1 
380 NEXT R 
390 RETURN 


iVRSTS=RIGHT*CVRST*/LEN<VRSTS)-13 
VRST*-"0"-*VRSTSiGOTO 61320 

.ASCCMIDSCVRSTS.J. 1>> 


5. UM KENUUBEtl. 


Moj mibro 


43 


zmwsTVPMrMrrftsnKA- 


Y blodiscu casa 


N- 


j morem razumeli, kako 
m zaSe/ v to. Zaielo se je 
m- ieseje sp/o/i aadelo - v 
kuhinji. Ponoii me je zaiejalo, 
vstal sem in si nameraval natoditi 
skodelico iaja. 

Priigal sem kuhinjsko Iu6 in ne- 
nadoma me je spreletel nelago- 
den oDdutek, da se je kuhinja za- 
slrmela vame: giedali so me po- 
mlvaini stroj, pipa nad koritom, 
ploSie iiedUnika, beta vrata hia- 
dilnika v kotu, omare, ura na steni 
in iajnik na mizi. Kakor da nisem 
prISal jaz v kbhinjo, ampak ona 


Tedaj sem z grozo opazil Se ne- 
kaj. Nisem bll sam v prostorv. Pri 
elektiiSnem Stedilniku je stela 
skijuiena, tmo obleiena ienlca 
- saj to je vendar moja babica! 
me je spreletelo - s Crno ruto na 
glavi. V eni roki je driala kresilno 
goto in kremen, z drugo pa je s 
kresainikom kresaia iskre in po- 
skuiala zeneliti ogenj. 

Naredii sem nekaj najbolj ne- 
smiseinega. 6e je bilo vse to spioh 
Se smiseino. 


Ozria se je vame zaCudeno, ne- 
koiiko oloino, in a skrivenienimi 
prsli se je zaieia spet ubadali s 
kresilom. 

Zgroien sem poskuSe! pobeg- 
niti iz tega zmedenega prostora, 
vendar me je zadrtai nevidni zid: 
nisem mogel ne skozi vrata ne 
skozi okno, tipai sem ob tern zidu 
in kot V zrcalni podobi gledal sko- 
zenj nova in nova prizoriSSa. Aii 
pa so la prizoriSia giedaia vame. 


stopala skozi puSCavo kot an 
moi: bronieni sditi. Selade In 
oklepi so se svetlikaii v soncu, 
izsukani medi so se pobliskavaii, 
bill so kot ubijalskl stroj, ki bo 
vsak 6as dohitei begunce. 

Na vrhu sipine. kamorseje umi- 
kaia ubezna peSSics vojSiakov. je 
bit postavljen mitraljez. Presenatl- 
io me je, da je orazje 
najsodobnejSe izdeiave. da so 
zraven zaboji z nabojniSkimi Ira- 
kovi In da je vse pripravijeno za 
streljanje. 


Bojnl stroj legionarjev pa je ko- 
rekal in obkoljeval sipino, korakal 
je vse blize in le ss je sllSal zamol- 
kel lopot korakov. 

-Streljaite vendari" sem za- 
krldal ubeinikom, ker so se mi 
zasmilili. -Prilaknite nabojnik In 
sproiitei- 


m ujet V nevidnem obodu, sem 
zatipal praznlno. Planil sem ven, 
da bi se reSil ponorele kuhinje in 
babice, ki ni spadala vanjo. 

Spolaknil sem se In pads! na 
peSdena tia. Na proslem sem bil, 
sonce je prlpekalo, nebo brez 
oblakov je strmelo vame. neznana 
puSdavska pokrajina me je zveda- 
vo ogiedovaia. Nisem vedel, kje 
sem in kako sem priiel sem. 

Pobral sem se In pogledal nao- 
krog. Zdrznii sem se. Pred mano 
je soped tekia grvda bradalib voj- 
iiakov v ovdjih koiuhih - kako, 
da jim ni vrode ? sem pomislil - z 
loki V rokah. Beiall so pred ureje- 
no vrsto rimske bojne legije. ki je 
44 Mo)mikro 


vi je meiikal napis: Vslop prepo- 


Pomagai bi jim rad, jim pokazal. 
kako naj ravnajo z orozjem, ki bo 
pokosilo legijo, vendar sem pri pr- 
vem koraku zadel v nevidno za- 

Ko sem tipai ob lej pregraji, so 
se mi prikazovali novi prostoii in 
pokrajine, ki so ml bile nedostop- 
ne; vedel sem, da bo najbrt spet 
en sam samoaf izbod, ki si ga ne 
bom mogel Izbrati sam. 

■fies. pritipal sem se do odprti- 
ne, kjer je zmanjkaio nevidne pre- 
grade, in atopil V dolg, osvetijen 
hodnik. Vse je bilo belo, snaino, 
opazli sem bolniSki vozidek. V so- 
dobni bolniinici sem, sem se od- 
dehnil, SreCati morem koga in po- 
vedati, da se mi dogajajo Cudne 
stvari, da se mi morda blede in 
potrebujem zdravniSko pomod. 

metno nesredo in leiim na kliniki, 
vse to pa so prividi v nezai'esf/7 
Samo, da sredam dioveka . . . 

Vendar na hodniku ni bilo niko- 
gar. Nad vrati so se povsod svetli- 
kaii napisi: Ne vstopaj, operiramo. 
Nekaj dase sem dekal pri dvigelu: 
po meiikenju ludi sem sklepal. da 
vozi, vendar se ni nikoli ustavilo v 
tern nadstropju. 


Pred menoj se je odpria opera- 
cljska sobana: tu so bile na- 
meSdene naprave, ki jib nisem de 
nikoli videl. Kakor da bi vdri v 
kliniko daijne prihodnosti. Vse v 
zaslonih, razno6a/vn<77 iudeh, 
presojnem ocevju in zapletenih 
instrumentih. 

Na sredini sobane je bila opera- 
cijska miza, pravo dudo lebnike in 
oblikovanja. Bila je iz neke pro- 
zorne tvarine in s srebrnim ogro- 
djem. Na mizi je lezala naga ien- 

plastidno vrvjo, ki jo je skrit meba- 
nizem podasi zategoval. 

Ob mizi je stala zakrinkana ope- 
racijska skupina v zelenib haljah: 
insirumenlarka je driaia v rokah 
posodo z iaredim ogljem. giavni 
operaterje vierjaviciiarilkleide. 

Zgrozii sem se ob spoznanju, 
da je ienaka na nalezalnici In da 
jo surovo, srednjeveSko mudijo 
kot darovnico. Nisem se zmotil, 
saj ji je operater z razzarjenlmi 
kleSdl odSdipnil prsno bradavico. 
Zacvrdalo Je, se zakadilo in za- 
smrdelo po oigani koii. 


Pognai sem se vanj In bulnll v 
zaporo: nevidni zid me je lodii od 
dogajanja, ki me je do obiati pre- 

Z zaprtimi odmi sem se nas/on/7 
ne nevidno steno In obmiroval. Ne 
bom ved tipai naprej, ne bom iskal 
Izhoda. Ostalo ml je toliko razu- 
mne rezsoje, da sem spoznal, da 
se je nekaj zgodilo s dasom in da 
niso pravl Ijudje In prave stvari v 
svojem dasovnem obsegu. Ne 
smem ved riniti naprej. Morda r - 


a po s 




Ne se premikati. Zamitati, daka- 
ti. Nevidna lupina, ki me obdaja In 
se odpira, kjer ona bode, da se Po 
morda razkienila In zmeSnjave bo 
konec. 


Potipal sem za nevidnim obodom. 
Ni ga bilo ved. Posrefiflo ss mi je, 
sem pomislil - in odpri odi. 



Prostorje bil lemaden in mrzel. 
SllSal sem. kako nakje enakomer- 
no kaplja voda. Prestopil sem se 
in se z dianmi dotaknil mokre, 
spolzke skalnate stene. Je votlina 
all jeda 1 

Hoditi, premikati se, drugade 
bom zmrznil. Napolil sem se v 
smer, od koder je prihejal svei 


Ni bila jeda. Kmalu se je poka- 
zala odpitina, m/mo katere je pol- 
zela luna. In v mesedinl sem za- 
gledal kup ilvalsklb koS. 2e sem 
se usIraSil. da je pred mano speda 
medvedja mrcina. pa se je Iz ko- 
iuha st^nila dIoveSka roka in me 
potegnila k sebi pod koiuh. Bilo 
je topieje, a hudo je zaudarjalo po 
iaitavem loju, dIoveSkem znoju In 
Izlodinah. Bitje, ki me je vzelo v 
ZBvelje, je bila lenska; to sem 
dulll po dojkah, ko se je stisnila k 
meni. Brez besed mi je dopovsdo- 
vala z gibi, kaj zell od mene. Bil 
sem proved zmeden in proved me 
je gnidila lesnoba, da bi se upiral. 

Morda me bo stik s to iensko ven- 
darle postavil v moj pravl das, 
deprav bi to bll das pradlovekove- 
ga votti/iarstva. 



iepim V presojni lupini iudne ve- 
soljske ledjs - kdaj, vraga, so me 
izstrelili ? me je preSInilo. 

Ugotoull sem, da lahko to tupi- 
no krmarim In da se pribliiujem 
svetu, ki ga obdajalo oblaki, sve- 
tu, ki ima morja in kopnine, ki je 
podoben Zemiji. 

SpustU sem se v niiave In obvi- 
sel nad savano, po kateri je ioma- 
stil krvolocen liranozaver In neko- 
ga vztrajno zasledoval. 

Preletel sem zver In dohitel zr- 
tev: bil je droban, gol iiovetek, ki 
je tako beial, da se je praSllo za 

Spustil sem se Se nize, odpri 
lupino in mu ponvdil roko: 

-Pridi, brat!- sem mu zakllcal. 

diovedek je osupio obstal, me z 
grozo pogledal In se nenadoma 
zagnal v beg v nasprotno stran. 

Tiranozaver je samo sklenil zoba- 
la in revet je izginil v poireSnem 

Usoda ubogega iioveSkega bit- 
ja me je tako presunila, da sem 
pozabil na krmarjenje: na drug! 
slrani planole se je moja lupina 
razbila in omedlel sem. 



DATA 


=(g g) CONTRpL DATA= 

= VODILNI PROIZVAIALEC ~ 

— RAfeUNALWlSKE OPREWE, = 

zeli Tugoslovanskemu trgu iz svojega programa 

— pre^aviti diu^o ia£unaliu£kih medijev: — 



iami In doilvei sem neverjetne 
sladkosli. Ves 6as sem se sicer 
bat, da bo vrbuneo najine Ijubezni 
prepreSlla tista prekleta nevidna 
stena. pa se ni zgodilo nid takega. 

Naposiad sva utrujena od Ijubova- 
nja In objeta zaspala. 

Zbudii sem se Se vedno v votii- 
ni. Moja nodna druiica je iepeia v 
kotu In jutranji svit ml je razkril, 
da je lepotlca, kakrSne v ilvijenju 
Se nisem sreial: oiikotsmaragdl, 
lasje kot zlata pajdevina, telo kot 
slonokoSien kip. Zlotila je suh- 
Ijad in jo podkurila z vilgalnikom 
ranson. 

Poskodil sem kot opeSen in za- 
del V nevidno Sasovno lupino. kl 
me je loSevala od volllne in Igpoti- 
ce iz minule noil. 

Pobesnel sem. Udrihal sem s 
pestmi po nevidni pasti. ki me je 
spet prevaraia In iztrgala iz dasa. 


Zavedel sem se privezan s sro- 
botjem na kamnit irtvenik. Nao- 
krog so se zbrali gorjadarji, pie- 
me, h kaleremu je najbri 
spadai tudi nesrednl diovedek, ki 
se me je bolj zbal kot tiranozavra. 

Zamoiklo SO peli In vedel sem, 
da se mi bliSa konec, da bom ir- 
Ivovan, saj je ob irtveniku stal sl- 
volas tree s kamnitim bodalom v 
rokab. Obhajala me je smrtna gro- 
za, z grozo pa tudi upanje, da me 
bo smrt naposled odreSila blo- 
diSda dasa. Samo dimprej naj za- 
mahne, naj mi prebode srdno 

Pesem gorjadarjev je utihnila, 
ko je zadeid zahajati sonce za ob- 
zorjem. tree je dvignil bodalo . . . 

Hvale bogu, spat sem v kuhinji. 
Vender je tu tudi babica. ki vneto 
priziga s kresilom elektrldni Sle- 

Zgoraj pod stropom sem opazil 
izpis: FOR. . . NEXT. . . STEP. . . In 
spoznal, da je moja zavest zazan- 
kana v neki poSasten program. 


DISKETE 

= - MAGNETBIE DISKE 
~ - M ACWETNE TRA KOVE 


“ »Storage Master* diskete v 3,2S" in 8" izvedbi, z enostran- rn 

— skim all obojestranskiin zapisom in enojno ali dvojno 

gostoto ter magnetni diski, ki so uporabni na standardnih 

— diskemih in diskovnih enotah vseh radunatayidh proizva- 

— jalcev. 


— Magnetni irakovi so v vseh standardnih doliinah, 62S0 BPI, — 

od n^enostavnejSih do posebnih izvedb s samodejno I 

— nastavitviio v ttatoo enoto. 


Podrobne informaeije in prod^a: 



nSKRA COMMERCE = 

' TOZD Zastopanje tujih firm = 

: Ljubljana. CelovSka 122, tel. 551-250, 551-389 — 


Proaimo, Izpoinfle In poiljlla na gomii naslov. 

- - ImeDO: 

^ UporaWiamo Irafine, diakovne all disketne enote modela, — - 


Vse je biio zaman. Kakor da bi bil 
na vrtHjaku, so se pred mano pri- 
kazovall drug! prostori, stoletja, 
Hsodlelja so zadudeno strmela 


Vrtiljak pa se je vrtei naprej, 
okrog mene so kroiill svatovi. 
sonca, ozvezdja, prizigale so se 
nove zvezde In spoznal sem, da 


- 2elimo podrobnejia Intormaclle o magrelnih diskih, disketah, 

_ . magnelrin trakovih lirme Control Data 

“i: Pokllfilta nas na tel. St ali pa nam poSIjile ponjdbo na T 




limikro 45 


RECENZ1|E, 


Oj, ti siba silicijska . . . 


2IGATURK 
CIRIL KRASEVEC 


Davor Bonaiic: CICIBAN 
gTEJE- Izdala ZQTKS, 1985. 


Z veza organizacij za tehni- 
£no kultjro nadaljuje svoje 
redno Izdajsteljsko deio in 
spretno lzkorlS£a praznino na tr- 


Tudi ta lzobra2evalnl program je 
napisal Oavor Bona£l£, kl ga bral- 
ci Mojega mikra dobro poznajo 2e 
po programu Cicibanova abe- 

Na kaseti sta dva programa. V 
prvem delu naj bl se otrok >nau£ll 
prepoznavatl Stevilke od 0 do 9>, 
V drugam "pa naj bi se naufiil pn- 
tiskatl na tipke s StevilkamI na 
ra£unalnlkuo. 

Ker avtor tega filanka ie zna 
Stall, je na pomo£ pokllcal sosa- 
da, absolventa prvega semestra 
osnovne Sole. Bla2u, tako mu je 
ime, ra£unalnik nl bll tuj, saj se 
ve£krat igrala. Najraje Ima La£ne- 
ga Horacija. Nisem preprl£an, all 
me je pozorno poslulal, ko sem 
mu razlagal, kako naf uporablja 
program Clclban Steje. 

Nazaslonse mu jemeni nl£tebi 
ni£ narisala Slevllka. Ko se neka) 
sekund nl prav rtlS zgodilo, je 
"pohadll" nekaj tipk na tlpkovnl- 
ci. Stevllka je izginila, namesto 
nje pa se je narisala nekaj znakov 
velika sli£lca. VSeS mu je blla. In 
manever je ponavijal. vse dokler 
ra£uralnlk kar naenkrat nl hotel 
ve£ risali. 8la2 je ves obupan ma- 
hal po tipkah, dokler nl po nesre£l 
phtlsnll tipke za presledek. Ra£u- 
nalnlk je zapiskal in mu na levem 
robu narisal rdei krogec. To, kar 
piSe V tern odstavku, je ponovll Se 
nekajkrat, spet so se mu risale 
razli£ne sli£ice, ko pa ni Slo va£, 
je pritlsnil presledek. Ko $1 je 
ogledal vse jtabe, metulje. zvezde, 
mISI, role, £ebele... ga je pri£el 
program dolgo£a$itl in prose£e 
me je pogledoval. 

Se enkrat sem mu povedal, da 
mora prepoznatl Stevllko na za- 
slonu, polem pa katerokoll tipko 
pritlsketl tollkokrat, kot ]e plsalo 
na Stevilki, kl je ob pritisku na 
prvo tipko IZGINILA. Ko misli, da 
je preStel do konca, na] pritlsne 
lipko za presledek. ra£unalnlk pa 
bo ocenll. all je odpritiekal pravll- 
no all ne. Vsi prajSnji poskusi so 
bill nepravllni, zato je prIsluSil 


mu program nl delal te2av. Greba- 
tor, kakrSen je tudi v Soil, si je z 
uspeSnimi reSrtvami pobrisal 
rde£e pike, si prlslu£il iebellco, Iz 
10 £ebellc pa neko drugo zverini- 
co, kot to zahteva dobrl starl de- 
setlSki sistem. 

Ko je 8la2 zbral 17 pravilnih od- 
govorov (hroS£a in sedem £ebe- 
lic), sem mu naloZII drug! pro- 
gram, saj -sistem nagrad In kaz- 
nl> nl imel ve£ pravega u£inka, 
ra£unalnlka pa je bll, treba je prl- 
znatl, vajen od prej. 

Ra£unalnlk mu je pokazal roko 
s Stirlml prsti. Ko se je dotaknil 
tipke 4, mu je ra£unalrik narisal 
Se Stirl metulje. in tako naprej... 
za razne 2lvali in Stevilke. 

Tako torej BlaS. kl Je 2e znal 
Stetl. Kaj pa pisec teh vrstic? Naj- 
boIjSI del obeh programov so sli- 
ke Sab, Smrljev in drugs mr£esl. 

Veliki so kake 3*3 znake, raznih 
banr In obllk. Rlsarju tokrat vse 
prlznanje. Pohvalno je tudi. da je 
program nezruSIjiv, kar je glavna 
napaka pri umotvorlh, kl jih na- 
prednejSI o£etje piSejo svojim 
otrokom. da bl se nau£ili poSte- 

Anlmaclja roke in prstov sicer 
Je, a sploh nl tako privlafina, kot 
se bere v spremnem besedllu. , 

Veilko vpraSanje pa je, aii se 
lahko otrok s tern programom 
sploh nau£l Stetl. Ker se otrok ne 
more nauSItl Stetl v enem popol- 
dnevu, kolikor smo namenlll 
naSemu testu, bo odgovor morda 
poslal kakSen bralec, kl bo kupll 

RaSunalrik v tern programu nl 
uSItelj, ampak Ie IzpraSevalec in 
nagrajevalec. VIogo uSIteIja bodo 
moral! prevzeti starSi oz. vzgojite- 
IJi sami, kot prf kockah, prstih In 

Kot kaie diagram algorltma tl- 
pifinega izobraiavalnega progra- 
ma, je uienje sestavijeno Iz faze 
raziage, faze uSenja (veaslh mu 
pravimo dril) In Iz ocenjevanja 
(nagrajevanja) znanja. Napake je 
potrebno pojasnti In ponovno ra- 
zloJIti snov, kl delateiave. Pri tern 
programu pa bodo tisto aktivno 
vIogo morall opravlti starSi. 




Vslljuje se primerjava z amerlS- 
ko Izobraievaino nadaijevanko 
Sezamova ulica, kl je namenjena 
prlbll2no isti starostnl skuplni 
otrok kot ta program. TV zares 
daje ve£ie moznosti animaclje kot 
rabunalnik, a slednji ima to pred- 
nost, da omogoSa dialog. Ni nak- 
lju£je, da je producent serge pri- 
pravil vrslo izobraZeveinlh pro- 
gramov z Veilko ptico (Big Bird) 
In Sabcem (Kermit). RaOunalnIk 
postane za otroke zanimlv tudi za- 
radl moSnostl, kl jIh daje, in ne la 
kot V tern programu, ker je pad 
skrivnostna £rna Skatia, kl se ji 
re£e ra£unalnlk. 

Kot programer si ne morem kaj, 
da se ne bl dotaknil Se tehni£ne 
platl. Za to, kar je pokazal, se na- 
)aga strahovlto dolgo, dolg je 
menda 48,0 K. Celoten algorltem 
obeh programov je slino preprost 
In Sele (c)-Oasis Softvare da slutl- 
ti. da je bll program zastavijen 
mnogo ambiclozreje kot njegova 
kon£na verzlja. Oasis prodafa na- 
mre£ White lightning, program- 
sko okolje, za design arkadnih 
iger s sllSIcami (sprite), kl uporab- 
lja forth kot osnovnl jezik. Tov. 
Bona£l£ pa, kot kaie, vozi s seboj 
celotno Belo strelo le zato, da mu 
narlSe miruju£e iabe In metulje. 
Skoda. 

Izdajanje Izobraievalnlh pro- 
gramov se zdi ns prvi pogled pre- 
prosto, saj starSi svojim -presto- 
lonaslednikom- napISejo marsl- 
kaj, toda otroci so mnogo ob£ut- 
ijivejSI, kot si misllmo. Prav vsl ne 
bodo ostall odprtih ust (In glave), 
ce se bodo u£lll ob re£unalnlku. 

Vsak nov program na naSem trgu 
je seveda dobrodoSel. Program je 
avtor napisal Iz ljubeznr do svojih 
otrok, In menda le vsl znajo Stetl. 


Ideja 0 izdaji je priSla kasneje in 
krivda Izdajateija (producenta je, 
da program ne deluje tako profe- 
sionalno, kot bi se za izdelek, kl 
naj ga bl uporabljalo Se nekaj sto 
drugih starSev, spodobllo. Kaseta 
stane 800 din. 

Kuplte: £e bo raSunalnik vaSega 
otroka motlvlral za u£en|e, vam 
pa dal ide|o, kako napravlli pro- 
gram -na koio" vaSemu maidku. 


MAVRICA, prvo berilo (A 
Child's Guide to the ZX Spec- 
trum). Avtorja: John Dewhirst 
in Rosemary Tenninson. Pre- 
vod: Primoi Jakopin. 95 stra- 
tii, 6mo-belo. Zaiofila Drtav- 
na zalo2ba Slovenije, 1985. 


M skaterim Izdajateljem je 
priSlo nekako na misel, da 
Uoj mikro ne priznava do- 
ma£e pametl, pa£ pa hvalt vse, kar 
prihaja od zunaj. Tokrat se bomo 
spet ukvarjairstujo knjigo, ki joje 
a Slovensko izdajo prevadel In 

irldeluzotrokl. 


Knjizica je brez vellkih apetitov 
V slovenskem ra£unalnlSkem pro- 
storu. Namenjena je otrokom niS- 
jlh razredov oanovne Sole kot pr- 
vo berilo ob njihovem spectrumu. 


Pet junakov knjige bo maieka po- 
peljalo od uporabe tipkovnice do 
pisanja enostavnih programov. 

Teksti so razumijivi in ne ulruja- 
jo In dolgo£asijo mlade pametl. 
Otroka enostavno pritegnejo In 
ga spodbujajo k razmISIjanju, ka- 
ko bl ra£unalniku dopovedal, kaj 
ho£e. Julka Blisk najprej razlo^i, 
kajje raSunalnik In zakaj se ga nl 
treba prav nl£ ball. Franc Zadel, ki 
je po poklicu strazmojster. razlolti 
slntakso, ne da bi enkrat samkrat 
omenil to zoprno besedo. Profe- 
sor Janez Trobi£ napelje naviha- 
nega otro£aja na programlranje. 
Odpira mu globljl pogled v £ude£- 
nl svet pogovora in Igre z ra£unal- 
nlkom. Sllkar Joie Pacek pa po- 
Skrbi za grafiko In zvok. 

Knjizica je odll£en prlpomoeek 
za skupino otrok. kl jim je name- 
njena. Se posebej bo priSla prav 
o£ku. ki je kupll otroku spectrum, 
zdaj se mu pa ne ljubi razmISiJati 
In se u£lti novih stvari, da bi zado- 
stil plazu zakajev. OdStetl bo mo- 
ral 650 din, pa bo njegov popol- 
danski apanec spet miren. 


Ker je Stevilke poznal od prej, 



dostuje torej daijica. V narisano 
3ne2lnko sedaj vrl$imo zgornjlh 
trinajst manjSih. Z nekaj truda 



ne gre. program 27 popravite ta- 

racljo krivulje. Krivuijo si je^izmi- 
slll ameriSkI materratik In raiu- 
nalnikar Benoit Mandelbrot, ki je 
poleg tega avtor precej zanimivlh 
idej. Z nekaterlml od njlh se bomo 
morda pri Crtah ie kdaj srefall. 

Za konec si oglejrro re dve eno- 
stavnl krivuljl. NarlSe ju program 
28. PrvI pravimo zaradi obllke kar 
C, £eprav jo na$ program nariSe 
leteio. Drugo pa zna poleg 2elve 
napraviti zmaja Iz ljubljanskega 
grba. kadar se razjezi na kvadral 
In puhne ogen] v kvadratkih . . . 

Tako. Bodi o nenavadnih, ogla- 
tih In neskoninlh krlvuljahdovolj. 
Prlmerov In receptov za IzmiSlja- 
nje novlh ;e blip ved kot dovolj. 
Poskusite si Se samI Izmislltl ka- 
kSno krivuijo! 


Indijci pravijo, da mora Slovak v 
2lvljenju napraviti tri stvarl: posa- 
dltl drevo, napisati knjigo in za- 
ploditl Sira. Kako nam prI tern po- 
maga raSunalnIk, si pri Crtah 
oglejmo le za prvo od teh treh 
nalog. 0 plsanju knjlg vas bo Moj 
mikro pouSII v rubrlkl o poslovnih 
programih, o naraSSaju in podo- 
bnih jabolkih greha pa je 2e bil 
govor nekaj itevilk razaj. 

Pravzaprav bomo govorill le o 
risanju dreves. Enostavno drevo 
nahSe program 23 (program Tree 
Iz prejSnje Stevllke). Rlsanje spet 
teSe rekurzivno In pri tern odseva 
pravllo, po katerem drevo rasle. 
Drevo seatavijata dve vrsti vej. Pr- 
va vrsta poraja veje obeh vrst, kl 
poganjajo Iz osredrje, medtem ko 
se veje druge vrste le daIjSajo. 
Cvetovi po2enejo le na konceh vej 
prve sorts. Ceprav je na koncu 
dobljena sllka drevesa videtl pre- 
cej neurejeno. kot da bl nastala 
nakIjuSno, je v resnlcl pot do nje 
povsem natanSno doioSena. Se- 
veda bl doblll precej bolj naraven 
videz drevesa, Se bl pri razvoju tu 
In tarn kaj nakijucno pokvarlll, 
npr. kot med deblom In vejo ali pa 
dolzino veje. Narava se podreja 
tako pravllu nakIjuSja kot povsem 
stalrim pravllom. All bi znall na 
podlagt IzkuSenj z drevasom na- 
praviti model trave? Ali na primer 
isne2evega cveta? 

Podobne postopke za rlsanje 
trav, grmovja, dreves In celo gore 
V Hollywoodu 2e s pridom upo- 
rabljajo pri snemanju raSunalntS- 
ko narejenlh lllmov. Seveda so 
postopki ustrezno prirejenl. Do- 
polnjenl z orodji za modellrenje 
soene, senSenje, rlsanje s skrltlml 
SrtamI In podobno. Vse skupaj 
podpira eden najzmogljIvejSih 
raSunalnlkpv sveta - cray, hkratl 
s posebnimi grafISnImr napravami 
s super visoko lofiljivostjo In bo- 
gato Izbiro barv. NI2 Sudnega, da 
je Lucasfllm eden od najbolj ra- 
zvltih centrov raiunalnl$ke gra- 


Zdaj pa Se nekaj based o temi, 
ki smo jo obdelali 2e davno. S 
programom 10 smo speljali glad- 
ko krivuijo skozi nekaj podanlh 
toCk. Pred kralkim sem se sreCal 
$e z enim postopkom za tako rlsa- 
nje. ki je boljSr, enostavnejSi In 
predvsem uporabnejil od tistega 
V programu 10. Prikazuje ga pro- 
gram 29. £e 2ellmo z njim narlsati 
zakIjuOeno krivuijo (nekaj podo- 
bnega krogu) popravimo priredl- 
tvl v procedurl SpllneKnots ta- 



Se na kratko o naiinu risanja: 
procedura SpllneKnots Izraduna 
koordlnate nadzornega poligona 
za ziepek, s katerim potem proce- 
dure SplineCurve res narlSe kri- 


ALI JE LAHKO 
BEVIJA 



ZASTONJ 


V teh caslhje taiSno vpraSajije dudno, toda mnogi 
med tlsocijiaalh narocnIKov so ze saml zradunah, da 
se da na takSno nenavadno vprasanje odgovorlti z 
»DA.. 


In zakaj? 

Zato, her vsaJt narodnik revlje "Zdrayjeo postane 
tudl dlan kluba "ZdratTje-. To pa pomeni, da dobl Stiri 
posebne kupone: 

kupon A: 5 odstotnl popust za penzlonske storicve, 
kadar greste v zdravlllfida z agencijo »Kompas«, kar 
pomeni od 303,50 do 660,00 din prlhrankov, 6e greste 
V zdravilisde le za en teden. 





ZdraviBsce Radenci 


Rogaska ^ 


Toplice Xone ^ 


kupon B: 5, V glavnem pa 10 odstotnl popust za 
zdravstvene storitve v hotelih, kl so vdlanjenl v nas 
klub. S tern kuponom prihranlte v povpreoju okrog 
500 din de ste V zdravUlSdu aamo teden dnl 
kupon C: ta vam daje mo^nost, da enkrat na leto 
kuplte posebno spomlnsko kiyigo za otroke, tlskano v 
barvah In urejeno tako, da bodo Imeli lep spomln na 
svoje otrostvo, od rojstva do sedmega leta. Popust za 
dlane Je 60 odstoten, to se pravl, da prihranlte 395,00 
din. In k temu prlmakne Jugobanka Se 50,00 din za 
zadetek vardevanja novorqjenoa. 

kupon D; ta kupon vam d^e mo^nost, da v reviji 
oZdravJex brezpladno destitamo k rojstvu otrokovl 
materl. 

Ge pod vse to potegnete drto, vam radun pokaze, da 
je vdaslh tako, da lahko redemo, da revlja »ZdravJe« 
prlh^a na dom vse leto brezpladno. Pa .tudl ce ne 
izrablte vseh teh moznoati Je bolje, da se na revyo 
narodite. 


Nadaljevanje prihocln|ie 


47 


VflS MIKRO, 


V llanku Prva slandardiaacija 
radunalnlikih uSIlnic avtoiice 
Mojce Vtzjak-PairSIS, objavljenem 
i- reviii Moi mikro. febniarja 1985. 
je na streni 13 napaino predstav- 
Ijena naloga delpvne skopine za 
pripravo slrokovne ocena ponudb 
raiunalniSke opreme za osnovne 
in srednje Sola v SB Sloveniji in 
ludi moje izjave so pomanjkliivo 
navedene. ZatO prosim urednIS- 
fvo rei/ije Moj mikro, da objavi v 
reviji naalednje pojasniio: 

Ob pripravi gradiva za omenjeni 
clanek se je novinarka Mojca Viz- 
jak-PavSid 11. 1. 1985 obmiia na- 
me. Menim, da je potrebno poja- 
sniio o moji viogi pri projektu 
opremljanja sol z ra6unalnlSko 
opramo. Na Zavodu SR Slovenije 
za Soistvo sem samostojna sveto- 
valka za villa in opramo. Kol ko- 
ordinator organizacijsko usklaju- 
jem vsa data v zvezi z opremlja- 
njem uiiinic, vkljuino uCilnic za 
pouk raiunainiiwa. 

Novinarko sam saznaniia, da pri 
Zavodu SRS za Soistvo daluje de- 
lovna skuplna za pripravo stro- 
kovne ocene ponudb raiunalniS- 
ke oprema. da pa o delu la skupi- 
nesedajne morem dejati nobenlh 
izjav. 

Po najinem razgovoru sem po- 
mlsiiia, da novinarka ni morda io- 
ino povzaia naioge deiovna sku- 
plne, zato sem jo poklicaia 13. i. 
1985 in ji ponovlla nalogo, kl je 
napisana na zavodovi odioibi, cl- 

'‘Naloga deiovna skuplna prl- 
pravlll atrokovno ocene ponudb 
na razpis Zavoda SB Slovenije za 
Soistvo, kl je bil objavijen 7. 12. 
1984 V Uradnem llstu SFRJza jav- 
no zbiranje ponudb za izbiro 
raiunalnISke opreme za osnovne 
In srednje Sole v SB Sloveniji.- 

Deiovna skuplna bo pripravlla 
atrokovno oeeno ponudb do sra- 
defebruarja, nepa. kotjenavede- 
no V ia navedenem ilanku, cili- 
ram -Izbrala nalprimernejSI tip 
raiunalnISke opreme in jo pripo- 
roiila za uporabo v srednjih In 
osnovnih Solah. - 

Izbira raiunalnISke opreme nl v 
prislojnosli zavoda In tudi na de- 
iovne skuplna pri zavodu. 

Glade na navedbo v ilanku. da 
bomo izbranega ponudnlka pred- 
slavlli na Bazsiavi uiil in opreme, 
kl bo od 8. do 12 . aprila na Qospo- 
darskem razstaviSiu v Ljubljani. 
je treba dodatl naslednje: Zavod 
SB Slovenije za Soistvo bo s po- 
sabnlml delovnimi skupinami In v 
sodelovanju z delovnimi organi- 
zacljaml pripravll predloge raiu- 
nalniSka opreme v uSIlnicah na 
podlagi ie ocenjene minlmaine In 
priporoiljive raiunalnISke opre- 
me ter strokovne ocene ponudb. 
Po dosedanjih IzkuSnjab (pri 
opremljanju naravoslovnib uiii- 
nic) se na podlagi dodatnih prl- 
pomb obiikuje konino mnenje. kl 
se posreduje Izobraievaini skup- 
nosll Slovenije in drugim orga- 
nom. V skiadu s strokovnim pri- 
poroillom In llnaninlmi moinost- 


ml bodo Sole same izbirale med 
ponudeno raSunalnISko opramo. 
Pod linancerjl so mISIjene Sole, 
razUine izobrazevaine skupnosll, 
delovne organizaclje, tore/ tisti, kl 
zagolavljajo flnanina sredatva. 
Milena Smole, 

samostojna svetovalks 

za u£jla in opramo, 

Zavod SR Slovenije za iolstvo 
Ljubljana 

Tovarliica Milena Smole ml 
o 61 la nelo£nosl, £eS da »izblra 
racunainlike opreme ni v prlstoj- 
nosU zavoda in tudI ne delovne 
skupine pri zavodu", Naj v Infer* 
macijo tov. Smole in bralcem na- 
vedem same citat iz razpisa Za- 
voda SRS za iolstvo, ki je bil 
objavijen 7. 12. 1984 v Uradnem 
llstu SFRJ (katerega fotokopijo 
ml je tov, Smole prljazno posre- 
dovala); °Slrokovna komislja pri 
Zavodu SRS za iolstvo bo Izmed 
prlspellh ponudb izbrala najprl- 
mernejil tip raPunalniike opre- 
me in jo prlporoeila za uporabo v 
osnovnih In srednjih 8olah v SR 
Sloveniji.- 

Mojca Vizak-Pav8ie 

V vaSi reviji (Moj mikro 2/85, 
oKvIriek na strani 42) ste se ogla- 
$111 zoper ToporlSICev prispevek v 
decembrskem Bitu. Ne namera- 
vam branlti Toporl8l£a (to bo bo- 
Ije opravll sam, 6e $e mu bo zdelo 
potrebn), vendar pa$e ml zdt va9e 
plsanje naPeloma Skodijivo. TIsto 
o Mojem maidku s papirnstlml 
plenlcaml na zadnji strani je sicer 
kar prisr£no, drugabe pa vaS od- 
mev na ToporlSIfievo plsanje ni 
prav nib duhovit, be manj pa pra- 
vlben. 

Uenim, da ima Toporlbib naie- 
loma prav, sevede pa je priiako- 
vati razliina mnenje glede stop- 
nje ali Se balj hitrosti (poslopno- 
sti) uresnlievanja njegovega 
-programa-. Razliinost mnenj 
same po sebi ni nil slabega, oeio 
nasprotno, seveda pa nobena 
stran (pa naj bo ta ali ona skrajna 
ali kalerakoll vmesjj ne sme biti 
vsevedna, edina zvelliavna, po- 
smeh///Va ali ceio iaijiva. Pa ne 
zato, kerje togrdo. temvei kar to 
samo Skoduje, mi pa - vsaj upam 

- vsi iellmo napraviu kaj korist- 
nega. Tudi jaz se s ToporiSliem 
ne strinjam brez prldrikov, prav 
nil me ni navduSil z meiino In 
frdCn^ino (doslej sem sliSala za 
strojno/aparalurno opremo In 
programsko opremo/programje, 
kar se mi zdl boIjSe). tudi vesela 
palSica se mi zdl slabSa od krmil- 
ne/lgralne palice. pri Commodor- 
ju/komodorju se spraSujem, kje je 
meja, In Se kaj bl se naSlo. Toda 
zaradi tega se mi Se ne zdl cepec, 
kl bl ga bllo treba datl v okvir In se 

- pa celo brez posebnih utemeljl- 
tev - norievali Iz njega. O teh 
releb se je treba strpno pogovar- 
jati. dogovarjati In se konino do- 
govorlti - ne o vsem bkratl In 
lakoj, a vendar. Pri tern more vsa- 
ka stran ludi v iem popustili. Si- 
cer je znano, da ToporlSli ne po- 


puSia prav zlahka, toda vi - ie 
naj sodlm po tistem uokvirjenem 
-prispevku- - se niti pogovar/ati 
nisie pripravijenl. Seveda upam, 

PaSeo (nelkopitarskih sodPah. 
Na raiunalnlke se ne spoznam. 
Spel ena tlslih, bosle rekll. Baiu- 
nalnlStvo se Sir! In postaja sploS- 
ne “last-. Tudi llsti, ki raiunalnl- 
kov ne poznamo (dobro), se po- 
govarjamo o njih, posluSamo dru- 
gs, strokovnjake in nevedneie. in 
hoiemo kaj razumeti. Delitev na 
pse In karavano tu nl posebno 
posreiena. AngleSilne ne razu- 
mejo vsl, pa ludi ie bi jo, ne bl 
bllo prav, da bi se zaradi duSevne 
lenobe. neznanja all prepriianja o 
ImenitnostI tujega pogovarjali kar 
V angloslavenSiinI, kol prav! To- 
porlSli. To pa ne bi smelo veljatl 
Ie ZB nas nesirokovnjake: tudi 
strokavnjaku, ki kaj dk nase, na 
svojo stroko in na svoj jezlk, ne 
more biti vseeno, kakSno izrazje 
se uporabija na njegovem podro- 
iju. Tako kot jezikoslovci premalo 
t^o o raiunalnlStvu, tudi raiu- 
nalnikarjl premalo vedo o jeziku. 
Oboji so torej enako (najupraviie- 
ni soliti pamet drugim z znanim 
PreSernovIm verzom. All ne bi le- 
gs ra/e opustill, slaknill glave in 
polublali Sim vei pametnega? 

Mojca Luitrek, Ljubljana 

P. S. Oprostrte, da ne vem, kar 
morda ve le vsak mallek. in mi 
prijazno pojasnite: od kod Luika 
namesto Bits 7 Hvala za odgovor 
In obllo uspeha pri delul 

Okvirbek je bll napisan v jezi- 
ku, kot ga predlaga dr. Jo2e To- 
poribib, z njim pa sme hotell 
spodbuditi bralce, da bi komentl- 

Bit je angleika beseda, kl se 
sllbl zelo Slovensko In se je zato 
vtihotaplla k nam brez te2av. Po- 
menl binary digit, Stevllo, ki ima 
samo dve stanji, 0 In 1. Tako kot 
luika: priigano - ugasnjeno. 

Sem (dokaji reden bralec revije 
Moj mikro. Tokrat pa bi rad be 
napisal stavek ali dva. K pisanju 
me je spodbudila samohvala 2lge 
Turka. beS da na njegovo oeeno 
racunainika C-84 Iz decembrske 
btevllke MU ni bllo protestov s 
strani bralcev. Vsekakor tovariba 
Turks ne gre grajati, da se je spra- 
vll k pisanju ocene, beprav na 
rabunaintku commodore 64 prav 
gotovo ni delal veb kot uro all dve. 
Mllsim, da bi moralo urednibivo 
prositi za oeeno sodelavca s 9ir8i- 
mi izkuSnjami pri delu z rebjo, ki 
se ocenujuje. Vsekakor $e mi zdl 
Turkova ocena precej pomanjklji- 
va. Vendar na tern mestu tega ne 
bom skuSal argumentirati. Raje bi 
dodal svojo kratko oeeno rabu- 
nalnika C-64. 

Grajam: vgrajeno programsko 
opremo (posebej basic), polast- 
nost kaselolona (brez programs 
TURBO), slabo dokumenlacijo. 

Hvallm; obstojeio programsko 
opremo, zvok, hitrosi kaselofona 
(s programom TURBO), dejsivo. 


da raiunalnik vodi kasetofon, 
enoslavno razSirIjIvost z dodatno 
strojno in programsko opremo 
(npr. z operaeijskim sistemom 
CP/M). Bojan Mohar, 

Na Klisu S-6, 
Vrhnika 

Samohvala je blla prej razobara- 
nje kol veselje, saj sem upal, da 
bo odmevov, kol je tvoj, veb, De- 
lal sem krepko dlje kot uro ali 
dve. Sam pravli, da Je prirobnik 
slab. Po pisanju tesla sem odkril 
ie nekej malenkostl. kl jih -na 
tern mestu ne bom skuial argu- 
mentirati-. Pri Qrajam/Hvsiim se 
pa kar strinjava. 

2iga Turk 

Za zaieiek naj UM pohvaiim na 
vsej Ml. Zelo so mi vSeS testi 
raSunalnikov, 8 strani programov, 
Nove Igre. Poslovni program! itd. 
Skralka, vse je 0. K. Toda v prejS- 
njl Slevllkl ste pozabili na ceno 
raiunalnlka MSX hit bit. Prosim, 
da jo sedaj objavite. 

Zelel bl, da bi braid na teh stra- 
neh objavijali svoje rezultate v igri 
KontrabantZ. Jaz recimo reSim 85 
odslotkov igre. Vi pa bi odgovar- 
jall (nl nujno) na morabitne teiave 
-kontrabantarjev-, ki se ubadajo 
z raznimi ugankami v igri. Beci- 
mo: imam taiave s Franckom, kl 
ga boli trebuh. Nil se ne zgodi, 
beprav mu dam kamen. 

Toliko glede Kontrabanta. Zanl- 
ma me pa Se. kaj je cllj iger Knight 
Lore in Pyjamarama. Bevijo bom 
Se naprej kupovai - ie ugodile 
mojim ieljam, pa Se bolj z vese- 
Hem. Sekavbnik. Ljubljana 

Sonyjev hit bil stane v BrItanijI 
300 funtov, tuje rabunainlike re- 
vlje pa ie mesece napovedujejo, 
da se bodo rabunalnlki MSX 
obbutno pocenlll. 

imam pribliino 2000 programov 
za commodore 64, vkljuino z naj- 
novejSimi Igrami. Zamenjaval bi 
jih za druge programe, tudi za li- 
sle, kl ste jih SBStavlll sami. Prav 
tako Imam najnovejSi program, 
disk Gemini, kl kopira tja do 40. 
sledi, in zelo veliko priroinikov. 
Odgovorim vsakomur. PiSile na 
moj naslov ali me pokliiite po 21. 
uri ne telefonsko Stevllko (0432) 
Giueeppe Borraccl, 
Via Mamell 15, 
33100 Udine (Videm), 
Italija 

PiSem vam v zvezi s Sherlo- 
ckom Holmesom. Ta igra je zares 
zelo dobra in misllm, da bl moral 
Moj mikro objaviti kaj vei o njej. 
Sam sem se precej namuiil, pre- 
den sem priSel v taksi (COMB IN- 
TO CAB). Dobro je, da vzamete 
KitajSevo in starievo preobleko 
(obleiete si ju z ukazom WEAR 
DISGUISE). Taksistu ukailte, naj 
gre na Kings Road Street. Tam 
stopite iz taksija In pojdite na 
ielrlo platlormo, kjer boste videli 
inSpeklorja Lestrads. 6e ga ni, 
stopite V vlak in bosle priSII na 


kraj zloilna (Brown. Johns). Tam 
poprosite Sefa policije, naj vam 
pokaie hiio prva ali Pruga irtve. 

V hlSah lahko zasliSujete priSe. 
kakSen alibi Imajo ltd, 

Vse je glo lepo, dokler sa nisem 
vrnil V Baker Street. Ura je 9, z 
ukazom SLEEP pa nikekorne mo- 
rem zaspali (pokaie se WHAT). 
Prav tako nisem mogel nejtl ban- 
ka, kjer bi vzei denar. Prosim Uoj 
mikro, da objavl i-se ulice v IgrI, 
skupaj s tern, kateri ukazi so po- 
Irebnl, da Sherlock prespi noC In 
dvigne denar v bank!. 

Mikraii. ki so dosegil kaj ved s 
Sherlockom Holmesom, ne) se mi 
ogiasijo. Kupim navodila za igro. 

Se tole: v Soli programirania v 
strojnem jezlku ste naredili napa- 
ko V programa za tistim o anema- 
nju zvoka. Namesto LD A, 254 mo- 
re biti IN A, (254). Valiko uspeha 
pridelul Dragan Kne2evl£, 
Mato^va bD 1/501, 
47000 Karlovac 
Naiei sam USB. za katerega si 
drznem reii, da bl lahko bil raz- 
glaien za USB leta. Do odkritja 
sam priiel z nekaj znanja In $ pre- 
cej vei srede. potem ko sem 
ur brkijal po sprectrumovam 

USfl je za natandno merjenje 
easa po sistemu sloparice. Naj- 
prej natipkajte vrstico: PBINT 
160-USB 8000/50. Stoparico pO- 
Senate s pritlskom na lipko EN- 
TEB, ustavite pa s katerokoll tip- 
ko. Naimanjgi Izmerljivl dasovnl 
Inten/al je. 1/50 sekunda, nalan- 
inost pa je doloiena z natan- 
inostjo prekinitve (Interrvpt). 

Damir Skrjanec, 
Mirks Kallterne 13, 
Split 

Ali lahko glasujemo za Igre, ki 
jih ni na vaSi lestvici? V tern pri- 
meru bi glasoval za Igre Scuba 
Dive all KokotonI Wllf. Prosim da 
ml odgovorlte. Igor Vukovit, 

Proslnfiklh 2rtava 35, 
Zagreb 

MIslim. da bi moral imeti vsak 
raiunalnik svojo lestvico. ker se 
Igre za razliine raiunalnike zelo 
razlikujejo. Robert BIzjak, 

Cankarjeva 24, 
Nova Corica 
Glaautete lahko za katerokoll 
Igrico, Scuba Dive In KokotonI 
Wllf eta ta meseo zbrala po tri 
glaeovnlce, natanino 42 igric pa 
|a dobllo po en earn glaa, Za prl- 
mcrjavo navajamo klevllo glasov 
za vsako od prvih deaeilh meet: 
223, 208, 129, 124, 112, 108, 89, 
88, 88, 37. PrI 8edan|ern oSItnem 
•razmerju elU ie ne razmiijamo 
0 loeenlh leatieah. 

Zadnje Case sem zadet pregle- 
dovatl revijl Moj mikro in Bit Moj 
mikro se ml zdi kvaliteten. vender 
objavijajte vse manj progtamom 
za CBM in sharp. Dome Imam 
CBM-64 In sem s iasom zapazil 
vse manj programov - Igric. Ker 
pa veCina, ki ima la raiunalnik. 


nima Igralne pallce. vas prosim. 
da objavijate vei programov. kl se 
igrajo s tipkami. Prosim ludi. da 
ml pojasnite. kako se Igra s ilp- 
kami. Vladimir Makuc, 

Reka 9, Cerkno 
Pri Igrlcah je pravlloma na za- 
6etku razloiene, katera tipka je 
za kateri ukaz. So pa tudi igrice, 
ki se )lh ne morei HI brez pallce. 

Doslej sem kupil tri itevllke Mo- 
jega mikra in sem popolnoma za- 
dovoijen, saj je vaSa revija najbolj- 
Sa na svojem podroiju v Jugosla- 


viji. Viei ml je. da objavijate ob- 
jekllvne teste In precej program- 
sklh izprsDv. Imam samo majhno 
opozorllo: V hrvaiilni all srbSiini 
se reie ‘kod- in ne -kou. Zanl- 
mam se za nakup modsma za ZX 
spectrum (-mavrico-, kot pravite 
Vi), vender nisem prepriian, kate- 
rega naj kupim. Zato vas prosim, 
da mi poveste. kateri modemi so 
najbolj znani na zahodnem trgu. 
in ml navedete njihove karakteri- 
stlke in cane. Nlk8a Bosaid, 
Put udarnlka 258, 
Split 


teal 


moj MIKRO 
Titova 3S 
&ieee Ljubljana 


V nail druiini smo kupili Shar- 
pov raiunalnik MZ-700. Zanj pa je 
malo objavljenih programov. Edi- 
nl do sedaj je bil v lanski septem- 
brski Stevllkl Mojega mikra (Ba- 
zbijanje zidu - avior T. Lukavl- 
iki). Ta program ima neko napa- 
ko In je ne morem najti. Prosim 
vas, da v eni naslednjih Stevilk 
objavite. kje je napaka. ^ 

Bratov uiakar 14, 
Ljubljana 



>j mikro 49 


wnwo ZASLONfl, 


Revija Yu MeojesredljanuariB 
V beograjskem Domu omladine 
pripravila zares spodobno pred- 
stavitev video opreme in mikro- 
raiunainikov. Poleg programsklb 
klubov Sinciair spectrum In Sin- 
club a Beograda se je vabiiu na 
razslavo YU video 85 odzvala ko- 
pica domadih proizvajalcev in 
konsignacij: Hermes (zastopnik 
Hewlett-Packarda), Iskra, Konlm 
(commodore S4), ILR (lola 8). 
Eiektronika inieniring (galakslja). 

' Velebit (apple, orao. galeb), Emo- 
na Commerce (Norimende, Hi- 
tachi), Jadran (Loewe Opta), OTP 
(Grundig), Tehnomelal (Panaso- 
nic, Technics, Halionai). Yugosla- 
via Commerce (Sony), Jugolabo- 
ratorija (Ortofon), Banex (JVC) In 
RTP. Predsiavniki ' organizatorja 
in konsignacij so z razstave posla- 
11 pobudo zveznemu sekretarialu 
za zunanjo Irgovino, da je Ireba 
spremeniti odiok ZIS o uvozni 
omejilvi 40.000 dinarjev. liberalizi- 
rati uvoz raiunainikov in zmanj- 
sall carinske dajatve. Razstava, ki 
si jo je ogledalo vei kot 10.000 
ljudi, je bila tore! vse kaj drugega 
kot -boISji sejem- ZOTKS konec 
lanskega lets v Cankarjevem 


Pri angleski hiSi Gilsoft je izSel 
program za spectrum The llluatra- 
lor. Namenjen je IzOelavi silk, kl 
jih lahko vklju6ujemo v designer 
avanturlsliinlh Iger Oulli Iste pro- 
gramske hiie. Bolje Informirani 
vedo, da pri nas ze obstaja nekaj 
takega, saj Ima Kontrabant 2 kar 
3S slik, z osnovo programlranja 
logike V IgrI pa je bil Quill. Pro- 
gram, 0 katerem govorlmo. se 
imenuje PIxasso In je delo Zige 
Turka, kl je zapisan tudi kot soav- 
tor lllustratorja. Pri Qilsoftu so 
imell Izredno smoto, saj so pre- 
pozno zvedell za PIxasso. Da ne 
br vrgll svojega dolgotrajnega de- 
le proe, so se odlo6iii samo za 
nakup najte2jega dela programs, 

Pri nas se PIxasso zaenkrat 
uporabija samo kot orodje pri 
programiranju v ozkem krogu lju- 
di. V naslednjfh mesecih bo iz§el 
tudI na programski kasetl. 


Sir Clive Sinclair se oiilno 
niiesar ne usIraSi: njegov 
Imperil, ki je bil doslej ome- 

jen na svel mikroraiunalni- 
kov naj bl se razsiril Se na 
podroije superraiunalnikov 
pete generacije. Francoska 
revija Temps Micro piSe, da 
je novico o lej lekmi z Japon- 
cl In AmerlianI naznanll sam 
Charles Cotton, dlrektor tir- 
me Sinclair International: 
-NaS cilj je, da se s super- 
raiunalnikom pojavimo pred 
Japonskimi firmami, hkrati 
pa raziskave, ki smo se jih 
lotlli, uporabiti za naSe bo- 
doCe mlkroraSunalnike.- 

Sinclair namerava v petih 
letih pripraviti tudi mikro- 
racunalnik brez tipkovnice, 
torej raiunalnik, kl bo spre- 
jemal sluSne ukaze. Charles 
Cotton je opfimisf.- -Kaklh 
peldeset razlskovalcev, ki 
delajo V naSem laboratorlju v 
Cambridgeu, dosega tako 
dobre rezultate kot srobne 
japonskih inlenirjev, kl so jih 
mobilizirali japonski konzor- 
cljl.- 

Pri Sinclalru sicer previ- 
dno moliijo o vseh tehniinih 
podrobnostih in o denarju, 
vioienem v razvoj raiunaini- 
kov pete generacije. Za Ja- 
poncevemo, dasoinvestirali 
pribllino mlliiardo dolarjev, 
o raSunalniku, ki naj bi ubo- 
gal na iioveski glas. pa zadr- 
zano pravijo, da bo nared Se- 
le V prlhodnjih desellh letih. 



j Clivu: konino je 
poslai svoj dirkaini avtomobll na 
cesto. Uudje skaCejo na pioinike. 
kadar Sviga kdo z dirkalnikom po 
ulicBh. Elektrika, ki ga poganja, 
omogoia hitrost 36 kilomelrov na 
uro. EdInI potnik pa se lahko drii 
za krmiio prav tako 38 km. Elektri- 
ini rodeo na treh kolesih so ie 
prediagali za letosnje poietno-tu- 
ristlCne akclje Otoka. Sin britan- 
ske predsednice vlade, znani Iju- 
biteij hitre voinje, je ie zaprosil 


pri malerl za 400 funtov. Za ta 
denar si ne bo kupii QL ampakSe 
enega irebca za svoj avtopark. 

Zelezna lady brzkone ne bo odbi- 
la prosnje, saj se bo v prihodnje 
izognila plaievanju sinovlh pro- 
metnih prekrskov. Upalmo, da bo 
druiina Thatcherjevih doblla trial- 
kel prej kot v osemindvajsetih 
dneh In da njlhov model ne bo 
viekel za seboi dodalnega akumu- 
latorja. 


Pri Sinclalru so se konino 
usmillli iastnikov mavric. ki so se 
je jim cedile sline ob pogledu na 
spectrum plus. V slovenski izdaji 
MM smo decembra lani le opisali 
to •novost''za UOluntov: viovar- 
ni so poveznili iez obUajen spec- 
trum (48 K) podobno tipkovnico, 
ki jo ima OL Njene poglavitne 
prednostl so podaIjSana tipka za 
presledek, novetipke vzgomji vr- 
sti, nekaj najvaineiiih loill in tel- 
ko priiakovana tipka za reset. 
Tipkovnico je zdaj mogoie kupiti 
posebej. V CamPerleyu srane 30 


Prevajanje z uporabo raiunal- 
nlka se v svetu Cedalje bolj Siri. 
Veilna vodllnih svelovtilh lirm 
(npr. Ford, General Motors, Xe- 
rox, Digital) uporabija raiunal- 
niike slsteme tako za prevajanje 
tehitiene literature kot za tol- 
tna6enje dokumentaclje. EGS je 
vtoilla itirl milljarde dolarjev za 
izpopolnitev sistema, ki omb- 
go6a prevajanje v devet jezikov 
(V pisarnah skupnosti prevedejo 
z raPunalnikom ie 5 odstotkov 
vsega gradiva). 

Ponudba slstemov za prevaja- 
nje se prav tako ilrl In postaja 
dostopnejka tudi po ceni. Mad 
sistemi sta $e vedno v ospredju 
vdllka zadetnika Systran (ame- 
rlkkl sistem, uporabljajo ga pri 
EGS) In Weldner (zdaj prirejen 


Smart (za raiunalnik burroughs 
ga uporabija recimo gigant Ca- 
terpillar), Transmatlc (za cyber 



so ga razvill pri Control Data), 
CAT (izraelskega Izvira, zdaj v 
rokah DSC Industrial Translation 
International iz MUnchna), Logos 
(zahednonemiki sistem za pre- 
vajanje Iz nemSilne v an- 
gleiilno), 

Cedalje vai slstemov je prlre- 
jenih tudi za mlkroraeunalnike: 
Weldner npr. za IBM PC XT, CAT 
za 32-bllne raiunalnike ltd. Pre- 
prostejil sistemi ne zagotavijajo 
res dobrih prevodov, vender |e 
60 do 70 odstotkov besedlla ra- 
zumljlvib, lo pa je za nekatere 
potrebe, npr, v admlnlstracijl all 
za tehniCno dokumentaclje, po- 
navadi dovolj. 

Hitrost raiunainlikega preva- 
janja se prav tako veia (ie nekaj 
deset strani na mlnuto). Glavna 
ovira je predvsem vnaianje be- 
sedila (le zelo redka so na disku 
In zato je besedllo treba pai pre- 
tlpkatl). DSC Industrial Transla- 
tion Int. napoveduje za svoj ml- 


20 sekundah). In sicer za 12.000 


Vseh 154 osnovnih Sol v Beo- 
gradu so okrog novega lets opre- 
mili z raiunalniki galaksijaS-e, ki 
jih Izdeluje Eiektronika inienje- 
ring iz Zemuna v sodelovanju z 
Zavodom za uiiia. Galaksije je ku- 
pila skupSilna mestnega SIS 
osnovnega izboraievanja. Kollkor 
vemo, sta Beograd (galakslja) in 
Maribor (commodore) doslej edi- 
ni naSi mesti, kjerso se le nehali 
dogovarjatl, kakSno opremo bodo 
Imeli V Solah. 


50 


PrvUi deset 

Mojega mikra 



1. Jet Set Willy Software Projects 

spectrum 49 K 


2. Match Point 

Psion 

epectnim 48 K 


3, Sherlock 

Melbourne House 

spectrum 48 K 


4. Sabre Wulf 

Oltimate 

spectrum 48 K 

(2.) 

5. Travel wHh 

New Generation 

spectrum 48 K 

Trashman 



(10.) 

6, AtIcAtac 

Ultimate 

spectrum 46 K 


7. Soccer 

Commodore 

CBM 64 

(9.) 

9. Foolball Cup Artie 

Spectrum 46 K 

(4.) 

9, Full Throttle 

Micromega 

spectrum 48 K 

(6.) 10, Combat Lynx Durell 

spectrum 48 K 


Poslali ste nam 1296 glasovnic. Med njimi smo iz2ret)all 
naslednje glasovalce. 

Prvo nagrado, Sharpov 2epni kalkulator na sondne celice 
EL-240 (darilo Sharpovega zaatopnika Mercator - Mednaro- 
dna trgovina, TOZD Contai, Titova 66, 61000 Ljubljana), dobi: 

Damir StudentskI dom S. Radid 121/1, 41000 Zagreb. 




Drugo nagrado, kaseto z izvirno angleSko pustolovsKo 
igro, dobI: Judo Meilrovid, M. Mraovld SImid 21, 47000 
Kariovac. 

3.-5. nagrado, kaseto Kontrabarit 2 (darilo 2Ulo2be kaset 
in plodd RTV Ljubljana), dobijo: Leon Magdid, Druga nova 
ulica 3, 71210 llldia;BoJanM8takovld, Krajidka 26/li, 41000 
Zagreb; Alekaandar Javremov, Put Badkopalanadkog 
odreda 7, 21000 Novi Sad. 

TudI prihodnji mesec vaa dakajo nagrade. Na dopisnico 
napiSite svojo najljubSo igro, zraven pa ime, priimek in 
naslov. Glasovnico poSIjite najpozneje do 12. marca na 
naslov: MoJ mikro, Titova 35, 61000 Ljubljana. 


Moj mikro 51 





STROJNft OPREMft, 


6udoviti svet dodatkov: 
zunanji pomnilniki 


CIRIL KRASEVEC 


Z unar|l pomnilniki so raiu- 
nalniku potrebni, da si pro- 
grams in podatKe shrani ta- 
kral. kadar jih ne potrebuje all ka- 
dar je ugasnten. ti podatkl najve- 
6krat pridsjo rajbolj pravdiovaku, 

trej$a in bolj zanesijive pomnil- 

Sinclairov spectrum ima za 
oenovni zunanji pomnilnik kase- 
tofon. Kasetofon Je najcenejSi in v 
sploSnem najzanesl)ivej$i pomnil- 
nik. Vse lepo in prav. boste rekli. 
Mi pa imamo s kasetofonom ne- 
nehno preglavice. Predvsem je 
zelo poiasen, saj je treba na vpis 
AB K dolgega programs (akati 
okoli 6 minut. Poleg tega ima zda] 
umazane glave, zdaj ni pravlino 
nastavijena jakost, zdaj pa ne pri- 
mejo prijateljeve kasete, ker Ima 
njegov kasetnik premaknjeno gla- 
vo. Morda za resnejSo uporabo 
kasetofon res ni najbolj ustrezen. 
Poglejmo si, kak§ne zunanje po- 
mnilnike ie lahko prikIjuCimo na 
spectrum. 

ZX microdiive 

PogruntavSdIna prihaja Iz de- 
lavnice strica Ciiva. On jl pravi 
genlalna enota za shranjevanje 
podatkov. Malo irno genialnost 
najbrt ie kar dobro poznate, zato 
jo predslavimo bolj na kratko. 

Ce Zelimo mikrotrabnike prl- 
kljudlti na radunalnik, moramo 
kupiti Sinclairov vmesnik interfa- 
ce 1.S tern dobimo ie moZnost za 
povezavo ve£ spectrumov v mre- 
io In serii'skl Izhod RS 232. Ge- 
nlalnost mikrotradne enote je v 
kasetl z neskondnim trakom, na 
katero baje lahko shranimo do 
100 K informacij. Bodimo malo 
bolj poiteni in iz izkuienj povej- 
mo, da je vse. kar je £ez 90 K, 
zadetek na loterljl. 

Delo z mikrotrainikom je eno- 
stavno. Uporabijsmo rdede ukaze 
V zgomji vrsti spectrumovlh tipk. 
Vpis In izpls na trak zahtevamo z 
ukazoma LOAD in SAVE, s tern da 
dodamo zvezdico, oznako, da gre 
za mikrotrabnik, Stevilko enote 
mikrotrafinika (najveS 6) ter na- 
slov programs v basicu in strojni 
kodi all pa naslov daloteke. Vpis 
programs z naslovom MoJ mikro. 
ki je na naiem edinem mlkrotra- 
dniku, zahtevamo takole: 

LOAD ""m"; 1; "Mo] mikro" 
<ENTER> 

V zafietkih uporabe tega medija 
za shranjevanje podatkov so bill 
pomisleki ozanesijivosti in trajno- 
stl kasete. Vsem oSItkom navkijub 
se mikrotraSnlkl drZIjo odIICno. 

52 Moj mikro 


Na enl kaseti so se avtorju zapisa 
zvrslili vsi njegovi dianki za Moj 
mikro in vsaj ie petkrat toliko vsa- 
krine navlake. Casi, ki jih por«a}i 
mIkrotraSnik za deio, so nasled- 
nji: FORMAT nove kasete 24 se- 
kund, SAVE 64 K dolgega bloks 
18 sekund in CAT (pregisd vsebi- 
ne kasete) 7.5 sekunde. 

Cena mikrotradre enote in in- 
terfacea 1 je 99,95 funta. Ce pa si 
omislite tako imenovani ZX Spec- 
trum Expansion System, boste za 
isto ceno dobili ie itiri kasete za 
mikrotradnik. Na prvi je uvod, na 
drugl staposlovna programs Tas- 
word 2 in Masterfile, na tretji pa 
Games Designer in Ant Attack. 
Cetrta je prazna. Najpomembnej- 
ia postavka pri cenah je kaseta, ki 
je do nedavnega stala v Anglljl 5 
tuntov. V tej itevilki pa ie objav- 
Ijamo veselo novico, da je v Nem- 
diji po frankfurtskem sejmu cena 
kasete samo ie 12 mark. 

Naslov: Sinclair Research. 
Stanhope Road, Camberley, Su- 
rrey. 



Waferjl so po zasnovi prece; po- 
dobnl Sinclalrovim mlkrotradni- 
kom. Se vedno govorimo o kasa- 
tah z neskondnim trakom In ne- 
kakinimi programsko vodenimi 
kasetofon!. Kasete so bile ie v za- 
detku bolj poceni, saj se take upo- 
rabljajo tudi prI pisalrih strojih z 
zunanjim pomnilnikom. Slnclai- 
rovB konkurenca ponuja za 
129,95 pogon z dvema enotama, 
dva vmesnika (RS 232 in Centro- 
nicsov), kaseto z uvodnimi napot- 
ki in kaseto z urejevalnikom bese- 
dll Spectral Writer. 


Kasete Izdelujejo v treh veliko- 
stlh: 16. 64 In 128 K. Cim krajia je 
kaseta, tern hilrejii je dostop do 
informaclje. Drugade kot mlkro- 
tradne kasete imajo waferjl Irak 
zaidlten s kovinskim pokrov- 
dkom, ki se zapre, ko kaseto iz- 
viedemo iz pogona. 

Uporaba ni proved zahtevna. 
Ob vklopu radunalnika se vzpo- 
stavi normalnostanje.Operacijski 
sistem waferjev poklidemo z uka- 
zom NEW *. Polem ko se pokaie 
sporodilo •Copyright", je sistem 
pripravijen za uporabo. Sintaksa 
je enostavnejia kot pri mikrotra- 
dnikih. Obidajnemu ukazu basic 
je treba dodatl samo zvezdico. 
Ukaz za vpis programs Moj mikro 
izgieda takole: 

LOAD -"MOJ MIKRO" 

Pri imenih sistem uporablja sa- 
mo velike drke, deprav bo razumel 
tudi male in si jih bo nato sam 
prevedel. Ker Ima wafadrive dve 
pogonski enotl, jih je treba pri 
ukazlh nekako loditi. Ze znani 
program bomo posneli na enoto b 

SAVE • "b: MOJ MIKRO" 

Pri ukazlh je ie nekaj zanimivo- 
stl. Prvi program bomo vpisali z 
ukazom LOAD ’. Z ukazom ERA- 
SE '"MO*" bomo poOrisali vse 
programs, katerih raslovi se za- 
dnejo z MO. Pri razvijanju progra- 
ms bo priiel ie kako prav ukaz 


SAVE#"MOJ MIKRO": najprej bo 
pobrisal program z navedenim 
naslovom, nato pa pod istim ime- 
nom posnel nov program. 

Casi pri uporabi waferja 64 K so 
bill naslednji: formal je trajal 2,10 
minute, LOAD in SAVE se v pov- 
predju izvajata pribliino 30 se- 
kund. brisanje vse kasete z uka- 
zom ERASE‘~*pa je vzelo 29 se- 

Oporaba tega dodatka je res 
enostavna, de se omejimo na po- 
mnilniikl del. Pri obeli vmesnikih 
pa je obilica te2av. Navodila so 
napopolna, take da je uporabnik 
vedinoma prepuiden samemu se- 
bi. Preglavice so pri poiiljanju ko- 
de, manjie od 32, IzvzemSI 13 In 
10. To je dovolj za enostavnejie 
obllke tiskanja, a nikakor ne 
ustreza za komunikaeije z mode- 
mom in tiskanje z razlidnimi line 

Nakup waferjev bo najverjetne- 
je odvisen od potreb vsakega po- 
sameznika. Cena je v primerjavi z 
mikrotradniki res vabljlva. Motl pa 
nas ie ena neslandardna enota v 
hlii. Predvidevamo, da so mikro- 
tradniki 2e kar razilrjenl. In tudi 
programov, prirejenih zanje, je 

Naslov: Rotronics, Santosh 
House, Marlborough Trading 
Estate, West Wycombe Road, 
High Wycombe, Buckinghamshi- 
re HP11 2LB. 



Sprint — itiiikrat 
hitrejSi kasetofon 


Predstavili smo pomnllnike z 
neskondnim trakom. Morda vam 
niso bile vied nove kasete? Po- 
glejmo, kaj se da narediti z obldaj- 
nlmi kaselami, na katere ste pred 
nakupom radunalnika snemali 
glasbo. 

Challenge Research je naredil 
kasetofon sprint, ki Ima prav taki- 
no mehaniko kot obidajnl kasetnl- 
ki. Posebnost je v hitrosti traku, kl 
je pri sprintu med 38 in 39 cni/s. 
Povezava z radunalnlkom gre 
prek spectrumovega robnega ko- 
nektorja (edge conector) in ne za- 
hteva nobenega posebnega zna- 
nja. Kasetofon se napaja Iz radu- 
nalnika in razumetudi vse njego- 
ve ukaze. Ukaz za vpis programs 
na kaseti je prav lak kot pri delu z 
o0idajh[m kasetofonom: 

LOAD'"' 

Krmiljenje motorja je rodno, ta- 
ko da je treba za vsako operaeijo, 
ki jo 2ellmo od kasetofona, pritl- 
shlti ustrezen gumb. Vse je tako, 
kot smo bill vajeni doslej. Odved 
pa so nastavltve jakosti in barve 
tona, saj ni zanje nitl moinosti niti 
potrebe. HItrl kasetofon bo razu- 


\ 




mel vse normalro posnete pro- 
grams. Odpadejo originalne ver- 
zije zadnjlh Ultimatovih progra- 
mov, m so posretl s hitrostjo pri- 
Dli^no 3000 baudov. Hitrostt pri 
delu s sprlntom so tenomenalne, 
saj se blok doig64K posname In 

Prelepo, da bl bllo res. boste 
rekli. Prav imate. NevSeSnosti na- 
slanejo, ker kasatnik nl progrem- 
sko kontrolrran. Tako sam no mo- 
re vedetl, kje se konOajo program! 
in kje naj posname nov program. 
Ostare nam zabavno delo z iska- 
njem in zapisovanjem poziclje 
itevca. V tolaibo samo to. da je 
tudi iskanje Izgubljenih progra- 
mov. ea tl sploh Se obslajajo, bi- 
stveno krajSe. Opozoriti ka2e Se 
na to. da obibajne kasete nlso 
predvidene za tako veiike hitrosli 
traku In je SIvIjenjska doba me- 
hansklh delov krajSa. 

Kasetofon challenge sprint sta- 
ne 64,95 lunta. Za informacije in 
naroSlla se lahko obrnete na na- 
slov: Challenge Research Ltd,21S 
High Street, Potters Bar, Hert- 
fordshire. 

Disketni pogoni za 
spectrum 

SpraSujete se. kako da slaino v 
zvezi s spectrumom govorlmo o 
nekakSnih genialnih posebnostih, 


ko pa so na tern podroOju ze dav- 
no postavill standard gibki disk!. 
Glbkl disk (floppy) je pomnilnISki 
medij. ki je zaradi masovne prolz- 
vodnje zelo pocenl. Njegove 
zmogijivosti so v najslabSem pri- 
meru vedje od vseh prej omenje- 
nih. GIbkei zahteva za svoj pogon 
zelo zahtevno mehaniko in kar 
nekaj elektronike, da se suOe, kot 
zahteva rafunalnik. Tak^ni pogo- 
nu pa so razmeroma dragl in prav 
to je blla vzpodbuda za posebne- 
2e Cllvovega kova. da so razvlll 
zunanji pomnllnlk s pogonom, kl 
je nekaj tuntov cenejSl. 

Vseeno je za mall spectrum ne- 
kaj vmesnlkov. kl omogoiajo po- 
vezavo s pogoni gibkega disks. 

Najvedjo ponudbo Ima Opus, kl 
Izdeluje vmesnlk z operacijskim 
sistemom v ROM. Omogo6a shra- 
njevanje podatkov na disketo v 
dvojnl gostotl zapisa (double den- 
sity). Uporablja vse spectrumove 
ukaze, vdelan ima tudI Centronlc- 
sov vmesnlk in je zdrutijivzvsemi 


Opusovimf disketnimi pogoni. Z 
nekaj uporabnlml program!, ki so 
priioienl na disketl, lahko pre- 
na$amo programe s kasete na 
disk. Cena vmesnika je 99.95 
tun la. 

Opusove disketne enote so bo- 
dlsl 3-indne all S,25-in5ne z enoj- 
no all dvojno gostoto zapisa na 
eni all pa na obeh straneh gibke- 
2a. ZmoQlilvostI se gibljejo med 
l00Kin400K. cene pa med189,95 
In 219,95 funta. Naslov: Opus 
Supplies Ltd.. 158 Camberwell 
Road, London SE5 OEE. 

Na kralko smo v teh sestavkih 
2a predstavlll Thurnallov 3-lnbni 
disketni pogon. S spectrumom se 
povezuje dlrektno prek robnega 
konektorja. Za povezavo ni potre- 
ben nIkaktSen vmesnlk, saj je vse 
2e zaprto v ohiSje pogona. Disk, 
formatlran na pogonu MCD-1, 
ima zmogljivost tSO K. Povprefini 
dostopnl dasi pri LOAD. SAVE in 
ERASE so manjSI od ene sekun- 
de. VdelanI operacljski sistem ne 


Tipkovnica ines je tu 


O dkar smo testirali protoHp 

redakcijl staino odgovarjs- 
tl na telelonska vpraianja o moi- 
nostlh nabave in dobsvnlh rokih. 
Odgovarjsmo z neizoglbnlm 
•predvIdomB' In >kol so nam po- 
vedall*. Bralci s tern pad nlso 
kdove kske zsdovoijnl. V pre|in|l 
itevllkl smo v odgovoru na bral- 
devo plsmo napovedall, da bo 
mogode Hpkovnico kupitl po 20. 
januatju. Takral smo se tudi ogls- 
slH na lEVr In pokazsil so nam 
ttpkovnlco, ki je 2e prISIa Iz serlj- 
■ks prolzvodnje. 

Serijsko Ines smo opremlli s 
spectrumom In jo preskuslli. 
Radunalnik vslavimo v Ines zelo 
prsproslo. Driati se je treba sa- 
me prilodenlh navodll. Malo bolj 
zapletena pa Je monta2a vmesni- 
ka Interface 1 1n irikroraduiBl re eno- 
te. IzrezstI je treba naznadene 
luknie za mikrotradnik In konak- 
tor za kabel RS 232. &e 2< 


>0 vdslavi leh or 
Ines ts tako lepa, In nitle ravno 
veidi modelarske 2sglcs, bo naj- 
bolja. da obltdels graverjs. 

Delo z novo Inea je Se precej 
laije In .udobnejSe, kot |e bile a 
prototlpom, kl smo mu 2e takrat 
pall slavo. Tipkovnica se je ne- 
mred prIUiiala Banjam Mojega 
mikra skoraj do popolnostl. TIpks 


so V ssrljskl Inadicl pollskane z 
IzvIrnimI spectrumovlmi znaki. 
Tabala, kl nas je pri prototlpu mo- 
Uls, )e tako odpadla. Barva na 
kapicah tipk je kvalltelna In ob 
normalni uporabi radunalnika go- 
tovo no bo izginila. Ohlije, nosl- 
lee tipkovnice In tlskano vazje so 
izdelani zelo kvalllelno, Prolzva- 
n naredll tlp- 


ialac se je potr 
kovnico, kl bl bl 




— 




jelnju bo prlnasled- 


njlh tipkovniceh odpravil. Pri vde 
lavl vmesnika je treba izrezall Ic 
dl naznadeno odprdno za pi 
kljudek RS 232. Naznadens lul 


precej ved proatora, ds aa vi 
stavl kontaki mad obema prii 
dkoma. Drugs pomanjkijivosi 


|ena flkano In ne dopuSdajo slan- 
dardne razporeditve Yl> znakov. 
Hkano spojsne tipke za YU znake 
so pripravijene za urejevalnik 

Tipkovnice lahko narodlle tudi 
z narodilnico, ki jo objavljamo v 
lej Slevllkl. Cena je 25.000 brez 

jga davka, M znaae 30 

V. Rok dobava je meaec 
Ini. Naslov: InStHut za elektronl- 
:o In vakuumako tehniko, Teale- 
ra 30, 61000 Ljubllana. 


Mojmikro 53 


WOVE ICRE. 


Odlozi bridki mec 
in sezgi spricevalo! 


JERNEJ PE&JAK 


I a zaietku leta je priSlo 
Jugoslavijo dostl novi 
Igric za ZX spectrum. P 
ni kot obliajno upoStevam vs 


priian sem, da vsaj deset Ultima- 
te je s to igro dokazal, da ne Blan- 
ca programov po dolodenem ko- 



NajbolJ priiakovana programs 
sta blla seveda Underwurlde In 
Knight Lore. Underwurlde je bil 
opisan V prejSnjI Stevllki MM, zato 
le Se nekaj based o njem. Lablrlnt 
ima 592 sob, po natanCnem opa- 
zovanju pa ugotovimo, da je vse- 
ga skupaj samo nekaj razlidnin 
tipov sob. ki se ponavijajo. Red Je 
Orugade karzanlmlva, moti me le 
to, daje na koncu spet reklama za 
Ultimatovo naslednjo Igro. Pro- 
gram je posnel hitreje, po Ljublja- 
ni pa ze krozi razdrta verzija, v 
katero lahko vpISete pok za 98 
ilvljenj (POKE 36981.152). 

Ocena: grafika 8, 
zvok 7, scenarlj 6 

Najnovejdl Ultimatov hit je 
KNIGHT LORE, prvid v Izrazito trl- 
dimenzlonalnl tehnikl. Tvoja figu- 
rlca je pustolovec, kl se ponodi 
spremeni v volkodlaka. V dtirlOe- 
setlh dneh se mora rediti preklet- 
stva. Potovanje poteka po 128 so- 
bah, V vsaki eo razlldne nevamo- 
stl. Nekje padajo nate ielezne 
krogle, drugje te lovijo duhovr, 
ponekod Strlijo iz tal grozljive 
Igle. Uroka se redid, ko zmeded 
nekaj predmetov v darovnikov ko- 
tel. Blizu darovnika je treba bit! 
pazijiv, ker vdasih prileli iz kotia 
predmet In te ubije. drugid pa ta 
predmet utrlpa In v njegovi notra- 
njosti se vidl eden od predmetov, 
kl BO raztreseni po labirintu. Ko 
vrzed v kolel pravl predmet, zadne 


igrah tega podjetja. 

Ocena: grafika 1 . 
zvok 8, scenarlj 7 

Nekollko manj znana program- 
ska hida Elite je izdala zanimiv 
programdek: KOKOTONI WILF. 
To je tudi tvoje ime. Naloga je, da 
najded Izgubljene dele amuleta. 
Potovati moral skoz razlldne do- 
be od prazgodovine raprej. Tvoja 
edina sposobnost je, da znal lete- 
tl (Igralcl arkadnih Iger se bodo 
sedaj zgrozill). Tu nl ubijanja In 
prellvanja krvi, nidesar Orugega tl 
ni treba storiti, kot da zbered dva- 
najst kosov medaljona. Izogibatl 
se moral dinozavrom, prarlbam. 


pterodaktllom in le nekaterim 
stvorom Iz prazgodovine. Ko to 
opravll, moral pobraliletrinajsti, 
utrlpajodi predmet. Tedaj prrdel v 
naslednjo dobo In Igrase nadalju- 
je. Grafika nl nid posebnega, Igra 
pa jih kljub temu zabavna in ob 
njej se nekollko spodlje prst, s 
katerim navadno streljamo napa- 


Bug-Byte Je Izdal program 
KUNG fU, kl je delo treh nailti 
avterjev. To polrjuje, da znamo 
tudI JugoslovanI pisall dobre ar- 
kadne programe. Presellmo se 
na Daljnl vzhod. Tvoja naloga je, 
da se bojujei (za apremembo 
brez orolja, le z rokami In noga- 
ml). Med bojem uporabljal itirl 
osnovne udarce: udarec z levo 
nogo, udarec z desno nogo, uda- 
rec z roko in obrambo z roko, Na 
spodnjem delu zaslona je roka, 
ki spremlnja barvo od bale in 
uirtpanja, kar pomeni, da el le na 
koncu modi. Sovralnikova mod 
se kale v kroglicati na dnu zaslo- 
na. Seveda nl nujno, da vse Izgi- 
nejo. Dobro merjen udarec v gla- 
vo all trebuh lahko tebe in na- 
sprotnlka enako onesposebi. 
6im hitreje pololli nasprotnlka 
na tia, tern ved lodk dobii. Ko ga 
nekajkral zruiii, se ozadje spre- 
meni, Igra pa postane teiavnej- 
la. Na tretji stopnji te napadata 
kar dva bojevita Japonca. Vet 
das igro spremija japonska me- 
lodija, kar sicer nekollko upoda- 
enl gibe. Ko je eden od nasprot- 
nlkov mrtev, lahko gledal, kako 
ala se tolkla. Bojujei se lahko 
tudi s prijateljem, da pa nekaj 
dasa ne iarli po llpkovnicl, se 
prikaie zelo lap demonstracijski 



program. FIgurice so izredno ve- 
llke (dez treijino zaslona in lepo 
obllkovene. Vendar program za- 
slull pohvalo, ie tollko bol], ker 
so ga napisali nail avto^i. 
Ocena: grafika 9, zvok 9, scenarlj 
10 

Od programske hide Micro- 
sphere amo doblll program 
SKOOL DAZE. Kot je redeno ie v 
naslovu, je vseblra zelo Izvlrna. 
Ker so v Anglljl Sole zelo telavne 
in uditeljl prelepajo otroke, so se 
domiselnl programerjl spomnlll, 
kako pridobiti mladino. V tej Igricl 
naj bi se olroci sprostill, delajo 
lahko vse tisto, desar v pravl ioll 
ne smejo: lahko se pretepajo, 
pliejo po labli laljivke, celo udite- 
ije streljajo s Irado. 

Na zadetku lahko spremenii 
imena uditeljev In udencev. §ola 
je prikazana v prednem prerezu, 
dolga je dva zaslona In Ima tri 
nadstropja. V glavni viogi nasto- 
pai sam, zraven pa so Stirje tvoji 
soiolcl In itirje uditeljl (matema- 
tik, zgodovlnar, kemik In profesor 
zemljepisa). Cllj Igre je pobrati 
vse zastavice po ioli. Potem odl- 
Oei V zbornico, vzamei Iz seta 
sprldevalo in ga zmagoslovno za- 
2gei. 

Pouk poteka po etrogo dolode- 
nem urnlku, vrslijo se odmorl in 
pouk. Igra seveda nl brez nevar- 
rosti. Uditeljl te kaznujejo za raj- 
manjil prekriek: de pretepei 
soioica, de stop IS v zbornico (»Ne 
vstopaj V prlvatno sobol-), de niso 
med poukom v pravl udilnici. Ce S 
frado zadenei uditeija v glavo, te 
najhuje kaznuje (de si zelo spre- 
ten in zbe2ii, obtoii koga druge- 
ga). Uditeljl te kaznujejo z vrstica- 
mi, kl jih morai prepisatl iz udbe- 
nlka. Ko dobii 10.000 vrstlc, pride 
ravnatelj (profesor matematike) in 
te vrie s ^le. 

Tudi tvoji soiolci imajo razlldne 
znadaje. Najboijii je dijak s pra- 




h.Ta je 


1 vedno pravilno odgovorl na 
uditeljeva vpraianja. Kadar ga 
udarii, te zatodi, vdasih pa te 
hode med odmorom zato2iti rav- 
nateiju in ga morai ves odmor 
pretepati, Oa tega ne storl. NekI 
drug soiolec je zelo znan po tern, 
da piie na table stavke. kot so: 
•Solska kosila so zanidi Dol S fizl- 
kol- Grafika je zelo dobra. PreO- 
meti niso narisani tako kot pri 
vedini Iger za speetrum, da se po- 
krlvajo, ampak tako kot pri Com- 
moOoru. Najprej se nariie pred- 
met najbolj V ozadju, nato nasled- 
njl in na koncu tisti, kl je najbolj 
spredaj. Tako dobimo zelo lepo 







Deseteroboj 

SIMON HVALEC 


H^eseteroboj (Decathlon) je nova uspe&nica 
H ■znane programske hiie Ocean. Ze na za- 
B^£etku nas preseneli Izredno dodelana 
grafika, Daleya Thompsona, na las podobna sli- 
kam. kakfine objavljajo radunalnlSke revlje. Igra 
je sestavljena Iz dveh delov, od katerih vsak 
predstavija celoto. In vsak obsega pet Sportnih 
disclplln . . . Igramo z raziidnimt igralniml pallca- 
mi all pa s tipkovnico. 

^ smo se odIoSlli za Igraino palico. moramo 
bfti previdnl: ssunkovltlm premikanjem rodice v 
levo In desno namreC povedujemo hltrost. Tek 
na too metrov vsakdo obviada, toda prednost 
Imajo telegrafisti, kl jim je -ttzanje* v vrSIdkih 
prstov.Z Igralniml pallcami moramo biti Sezlasti 
previdnl pri skoku v daljavo, kajtl poleg hitrosti 
igra va2no viogo tudi kot, pod katerim se odrlne- 
te (dolodite ga s tipko). PrI vseh discipllnah je 
najIdealnejSi kot med 4o in 50 stopinjami. le pri 
skoku V vl$lno in pri skoku s palico se je najbolje 
ravnati po obCutku. Pri teku na 1500 metrov pa 
moramo radunati $e na ‘porabo energlje-, se 
pravi na kondicijo. in varievatl z modmi. 

Po raznih vesoijskih bitkah in drugih Igricah, 
kl se jih hitro navelldamo (vsa dast izjemami), ml 
je igra pomenlla pravo osvezitev. Zbral sem ta- 
belo 'rekordov*, kl so jih postavlll na tekmova- 
nju pri men! marlborski hackerji. So bill res 
najboljdl? Nekateri rezultatl se zdijo nemogodi 
{npr. V teku dez ovire), morda pa se bo nadel de 
kdo, kl bo rekorde podri. deprav resno dvomim, 
da bl kdo mogel Izboljdatl rezultate pri skoku v 


Ghostbusters 

MARJAN TRUCL 


P red kakimi tremi meseci se je na amerld- 
kem trgu pojavlla Igra Ghostbusters (lir- 
me Activision). 0 isloimenskem tilmu ste 
nemara sliSali - z njim so zasluiill 209 milijonov 
dolarjev. Ker pa filma najbrz de niste videll, je 
nekaj pojmov v Igri teiko razumeti. Na primer 
-Zul- - to je stavba. v kateri se zbirajo duhovl. 
Brez navodil bo skraja sploh teiko, Se zlasti, ker 
bo igro gotovo kopiralo vsaj 99 odstotkov upo- 
raboikov. Zato nekaj osnovnih navodil- 
Uniditi morale dim ved duhov in reSitI New 


York pred pogubnim duhom z momarsko depl- 
co. Ce pa ne spravite z zaslona, Izgubite 4000 
todk, in ko vam todk zmanjka, je igre seveda 
konec. Grafika In glasba sta kot pri Summer 
Games tudi pri tern programu odiidni (de pritl- 
snete na tipko SPACE, zasllSite melodijo iz fil- 
ma). S to tipko FI oziroma F3 sprollte Igro, nato 
pa vpiSete ime in prlimek - in bandni radun, kajti 
banka vam bo podarila 10 tisod dolarjev, de 
boste izjemno dobri. 

Nato izbirate med Stirimi vrstami avtomobilov. 
kl se razlikujejo po letniku izdelave. hitrosti, ko- 
lldini naloSene opreme In seveda po ceni. Ko 
avto kupite, lahko nalozite Se dodatno opremo. 
od detektorja duhov do sesalnika duhov (za vse 
te pripomodke pa morale kajpada odSteti drago- 
cene dolarje). Potem prltisrete tipko E (END) in 
ie ste na newyorSkih ulicsh. Najprej si z igraino 
palico zariSete pot, po kateri se boste vozill in 
unidevali duhove. Svetujem, da se ustavite pred 
utripajodo rdedo hiSo. kajti tarn so doma duhovit 

Najbolje je, de vozite po sredlnl ullce, ker 
boste tako Ia2je ujell duhove — vozilo pomakne- 
te do prestreSenega duha In pritisnete gumb na 
Igraini pallcl. Po voinji se avto premakne na 
desno stran zaslona In znaSli se boste pred neko 
zgradbo. Ce je v njej duh, se podajte z unldeval- 
cev duhov do stavbe In spet pritisnlle na gumb 
igralne palice (posodo, v katero boste spravlli 
duhove, spustite na tia). Ce v zgradbi ni duha. se 
•unidevalec" vme v vozilo, sicer pa pride iz 
njega Se drugl (postavimo ga na desno stran). 
Oba unidevaica sta oboroSena: duha morata do- 
bltl z iarkoma v navzkriini ogenj. Pritiskajte na 
gumb tako dolgo, da bo sam duh nehat streljatl. 
In pazite, da -unidevaica* ne bosta preved sku- 
paj, kajti de se iarka kritata, se Iznidita. Za 
podatke o oroZju, unidevalcih ltd. pritisnete tip- 
ko SPACE. Igra se nato nadaljuje z risanjem poll, 
lovijenjem duhov. 






Naj vrag pocitra vse arkadne 
avanture! 


Tudi wSa poroievalcB iz Franklurta se 
zveier nlsta mogla upreli skuSnjavl, da ne bi 
poskosila sreie v anem od mnogih spiel 
casinov" v mestnl coni za peSce. Prostorje 
navadno razdeljen na Iri dele: prvi je name- 
njen ljubiteliem klasiinih video iger, v dru- 
gem, mimejSem, so igre na sreio. nekje ilslo 
V kotu pa vrata vodijo Sa i' poseben kotidek z 
Igrami, kl niso primeme za otroke . . - 
Zelo mala sveiih Igerje bilo videtl. Vdunej- 
skem Pratru so bile lani Igre z laserskega 
diska ie glavni hit, v Franklurtu pa pred Dra- 
gon’s Lairom skorajda ni bilo ve6 igralca. 
Med lovrstnimi igrami ie najboli vieiela Don 
Kihot in MACH 7, kombinacija video in rate- 
nalnika. Najpopularnejia sta golovo boksar- 
skl dvobol in Formula 1 na treh zaslonih. 
Formula eva tesliraia, a rezultal raje zamolil- 
va, ker nema nl bll v ponos - pramagal na/u 
je ie prvi naaprotnik. 


Po vseh raiunainiSkih limonadah, kl smo 
jlh vajeni na domaCih raCunalnikih, pa se je 
prav prilegla ena tistih klasiinih iger na temo 
shool'em up- - Tube Panic. Scenarij in 
lehniina Izvedba sta slla preprosta: pobiti 
moraS dim vei sovrainikov. Letamo po geo- 
matrljeki ravnini ali valju, premikamo se v 
leva in desno in, kajpada, streljamo. Nasprot- 
nlk se seveda brani in Ie najspretnejii vzdrii- 
jo onkraj prve stopnje. N^lgala sva po so- 
vralniku, dokler n^u nl zagrabil kri v roke. In 
na tistem avtomatu sw se prablla na 12 . 


K vragu vse softst/cirane arkadne avanture 
z iivopisnimi sovrazniki In disneyevsko po- 
krajinol Dajte ml joystick v roke, preskrbite 
ml hitro in uboljlvo vesoljsko ladjo In poSIjite 
menadkrdeiobojaielinegasovraga... -You 
aint seen nothing yell- 


Laserski video sistem, oirok, 
ki se je rodil prezgodaj? 


S e prea sisbim letom so last- 
niKI mini kazinov zrli na la- 
sersKe Igre kot na reSiteIjice 
peSajofie priljubljenosti arkadnih 
Iger. Igralcl se bodo spet trll pred 
avtomati. so jim obljubljall izdelo- 
valcl zabaviSinega hardwara In 
softwara, In ko bodo fekali na vr- 
sto. bodo vrgll kak kovanec tudi v 
zapraieno reio automata s ksko 
manj konvanclonaino, nelasersko 
igro. Tore] due muhl na an mahl 
Skratka, laser je prihodnost v tej 
branzi. so napovedovall, In zatrje- 
vall, da bo pre] all slej pometei vse 
druge Igre s klasidno radunalniS- 
ko grafrko. 

Ce danes ugotavijamo, da se 
rapovedi nIso uresnidlle, potem 
smo V izraianju ie kar blagi, ptSe 
Dan Persons v januarski Stevilki 
newyorSkega meseSnika Electro- 
nic Games. Lasarske vldeoapara- 
te, za katere je bilo treba nekdaj 
odSteti od iri do Stiri tisofi dolar- 
jev. zda] razprodajajo po tisod do- 

log. in prav nid ni renavadno, 6e v 
mini kazinih Space Ace In FIrelox 
zaman meilkata, da bl privablla 
igralce. Kam neki so Izginili? Pre- 


nvajo se pred TX-1 In Punch-Out, 
avtomati. ki ponujajo klasicno 
radunalnidko grafiko visoke loCljl- 
vosti. Medtem ko so zasvojenci 
nekdaj metali v re2e po petdeset 
centov. da so lahko obuli Skornje 
DIrka Drznega, so pri laserskih 
igrah zdaj zbili ceno na obldajnlh 
2S centov, da bl pritegnill oblsko- 
valce. 

Kaj nekI se je zgodllo? Kako je 
mogode, da se je tako obataven 
sistem kar naenkrat znadel na od- 
padu? Odgovor nikakor nl pre- 
prost, vendarkratkazgodovlna la- 
serskih iger nakazuje, da je bll 
sistem 2e ob rojstvu obsojen na 
nejspeh. Oziroma bolje redeno: 
morda se je rodil prezgodaj. 

V zadetku je bll kajpada Dra- 
gon's Lair (Zmajev briog), Igra, Ki 
se je V mini kazinih pojavlta poleti 
1983- Po mrzlici, ki jo )e povzrodl- 
la igra Space Invaders, ie nl bilo 
takinega navdudenja. V mini kazi- 
nih so moral! nad igralnimi kabi- 
naml namestiti monitorje, da so 
Imell na odeh prerivajote se tnj- 
me mladih Igralcev. Epidemija se 
je ilrlla kot po2ar. lirandni posll 



56 


Moj mikro 




opustlla fia£rte. da bi razvila la- 
sei^ke sisteme. 2 dru 2 ljive s hiSni- 
ml raSunalnlki. Mogode je sicer 
kupill vmesnike, kl zagotavijejo 
povezavo obstoieiih laserskih sl- 
stemov s hISnImI radunalnikl, to- 
da to zahteva, da Igralec naplie 
program, ki krmill diskovni po- 
gort. In zadovoijiti se mora z nava- 
dnirri diski, kar pa aeveda $e zda- 
led ni tako dobra reSItev kot dIski, 
kl so posebej zasrovanl za igro. 

Obupall niso samo pri dru2bi 
RDI Video Systems. 2e Igra Dra- 

viru laserskega sistema Halcyon, 
ki je zda] star ie pet let. Zadnjj dve 
letl pa so ga posebej razvijall za 
povezavo s hlSnlml radunalniki. A 
kot reierto: izdelek je zaradi cene 
priSel na trg prezgodaj In vedina 
Igraicev se bo s sistemom Hal- 
cyon seznanlla kvedjemu v mini 
kazinih. 

Prva igra, prlrejena za ta sistem 
Thayer't Quasi (Thayerjevo Iska- 
nje, V zanru viteikege iskarja sve- 
tega Graala) ~ je is navduSilasta- 
ro in mlado. Sistem Halcyon je 
ramrei 'Intellgenten-. Se spo- 
mnite radunalnika H. A. L. Iz Ku- 
brickove vesoijske odisejade? Ta- 
kSen je Halcyon: ogovoriS ga in 
on tl odgovarja. Ko pritlsn^ na 
prvo tipko - igraS namrefi s po- 
modjo tipkovnice - ti radunalnik 
rede: -Predslavlte se, prosim!- In 
potem: -O Dan, me veselil* In za- 
pomni si, kje ti je spodrsnifo, ve, 
kaj ti je vded, a kaj ne, skratka, 
pameten je. 

Laserski video sistem je torej 
naSel Se en okop. za katerim se 
bon zaobstanek. TeSkojeredl, all 
bo Halcyon njegovo reSlIno oroZ- 
je, all pa bodo nelzprosnl eko- 
nomski zakoni spravlll sistem v 
predai - za pozrtejSe dase. 


Mo) mlk 


57 




Bralci, nj poioC ! 

KolikD sadik je v kvsdretni ra:poreditvi dDsedaj loral saditi 
vrtnar, da bo tudi z dodatniai 312 tulipani v vogalu pariia 
kvadrat tulipanov ? 

lied ravUniii reditvaii bo*o izlrebali S nagrad pa 500 din in 
tri kasete s prograii za 'cavrico', do Jo iiate. 

Reiitve poiljite do i.4.198S na naslov! 

UredniitvD ravije (toj tikro, 
p.p. 150-in, 

MODI Ljubljana, 
s pripisoi ‘Tulipani*. 


Reiitve ugank iz januarske itevilke HH: 

Tri novoletne reiene ie letoa ! 

Hratko in jedrnato!' 

1. Kepa pade na tla po 9.2842SS 

2. Tri itevila katerih vsota kubov je kub: 

18 8 9 

2 12 18 IB 

3 4 5 8 

3. Dd 1327 do 1381 je linilo 34 let. Dobitnike nagrad 
najdete Kd listingi. 

J 


ZAL02BA KASET in PLOSe 

RTV Ljubljana 


Nagraona ugankai tulinanov 


V lieogograou so vsi prebivalci velifci Ijubitelji cvetja in roi. 
Pred ■estno*niSfl leii velik park, ki je v ponos vsei eesdanoa. 
VsakD poilad tu zasadijo lopo itevilo tulipanov, ki jib deloia 
potacajo njigovi otroci, deloia pa jib polulajo vsi. 2e na 
zadelku poletja park spet zasluJi svoje lie. Zaradi 
uspehov deSele v gospodarstvu se naired iienuje 'Industrijski’ 
park. 


Dober naien pa ostane, in take bodo na enei od vogalov parka 
tudi letos sadili tulipane. Ker ljubijo red in geoietrijsko 
pravilnost, jib bodo kot vsako leto razporedili v obliki 
kvadrata, take da bo toliko vrst tulipanov, kolikor tulipanov je 
V vrsti. Vsako leto so sadili isto itevilo tulipanov, in vrtnar 
se je te kar nekako navadil, kako se stvari streie. 


Toda letos poziii se je zgcdilo nekaj neobidajnega. Cvetki 
RoJian, ki je na svojei vrtu prav tako sadila tulipane, so pred 
hiio speljali avtocesto, in tako niia kai posaditi svojih 312 
sadik. Hestnega vrtnarja je prosila, naj ji dovoli, da bo svoje 
tulipane posadila pred lestno biin, skupaj z vrtnarjeviii. Toda 
stedni ni prepridan, da bo razpored s teii dodatniii tulipani ie 
vedno ostal kvadraten. Tudi on ne naierava zavredi niti ene 
debulice. 


• \gra, igra, igrica, kdo pa tebe resit 
zna? 


KONTRABANT2 


• Domaca ilusthrana postolovska igra 
za ZX spectrum 48 K. 

0 35 osupijivih slik prilene graficno 
sposobr^ost spectruma do skrajnih 
meja 

0 ved kot tisoi barv 

0 ura, zvok, shranjevanje igre in slik 

0 Naucite se zanimivosti in zgodovine 
Jugoslavije od kamene dobe do leta 
2000! 

0 Skrivnosti in pasti izpod Svobo- 
dnega sonca . . . 

0 Prvi protestni racunalniski break 
dance mojstra Janija Kovacida, 35- 
stranski prirodnik 


KONTRABANT 2 


0 “Kaj storiti s skrivnostnim fi- 
tingom?" 


Urejevalnik podatkov 
slik in besedil 


Izsel je INES, urejevalnik besedil, podatkovnih zbirk in slik za 48 K Sinclair ZX 
spectrum. Namenjen je vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s pisanjem, pa bi se radi 
znebili pretipkavanja in drugih omejitev, ki jih pred uporabnika postavija pisaini 
stroj, ter tistim, ki tiskalnika nimajo, bi pa zeleli z mavrico urediti domaCo kartoteko, 
seznam knjig, kaset, sportne izide all kako drugo podatkovno zbirko. 

Za razliko od najboij razsirjenih tujih urejevalnikov INES kar se le da varcuje s 
prostorom v pomnilniku; vrstice in podatki v zbirki so vsi spremenljivih dolzin. Tako 
lahko hkrati obdeluje do deset strani besedila {21 K), nekaj postopkov, predvsem 
urejanje po abecedi ali velikosti, gre pa tudi s 37 K dolgimi zbirkami. V naboru 
znakov so vsi ASCII znaki, pa c, s, z, c in 3; mogoca je dolocitev §e petih dodatnih 
simbolov ter prireditev za druge pisave. 

INES omogoca tudi udoben vnos podatkov, pripravijenih na obrazcu (“display 
entry-') - med vna§anjem se pred podatki izpisujejo njihova imena, vtipkane 
numericne vrednosti lahko program tako] primerja s predpisano spodnjo in zgornjo 
mejo, diskretni podatki (npr, spol) pa s podano zalogo vrednosti. 

Prilozen je programski vmesnik, ki prevede datoteke, napisane z urejevalnik) za 
basic, pascal, GENS ter TASWORD II v INES obliko pa tudi poljubno vsebino v 
pomnilniku all siiko na zaslonu. Tako je mogoce v datoteke z besedil! ali zbirkami 
vkijucevati slike, ki ste jih oblikovali sami ali pa ste Jih sestavili s posebnimi 
graficnimi urejevalnik) (npr. Mdraw, Paintbox, Pixasso). 

Obstaja tudi vmesnik med INES in statisticnim programom STATS II ter 
program za prenos INES datotek med mavrico in racunalnikom DEC-10 (v 
obe smeri): verzija za miniracunalnike razreda VAX je v pripravi. 

In kje lahko dobimo INES? 

Prirocnik (68 strani) In kaseta sta 
za 1.500 dinarjev naprodaj v vseh 
dobro zalozenlh trgovinah In 
knjigarnah pa tudi neposredno na 
naslov: 

BASIC, p. p. 302, 61001 Ljubljana 


cena: 900 din 


Uvod V nicunulnistvo 
in prognimski jczik BASIC 


za ZX SPECTRUM 


SPET VESELA VEST ZA VSE 
USWIERJENE, STARE IN MLADE 
NIKOLI Nl PREPOZNO! 

Ce se zelite naucHi veC, kot vam nudi usmerjena sola, in imate racu- 
nalnik ZX Spectrum, potem bo tole prava knjiga za vas. 

Sinclarjev ZX Spectrum je nedvomno najboll razsirjen mikrotaiunalnik pri nas. Nav- 
zllc nizki ceni in majhnim dlmenzijam, ki so mu utrle pot v slovenske domove, 
namrec ni “maihen" radunalnik. Zacetniku riudi prav vse, kar potrebuje, da se nauci 
osnov racunalnistva in programiranja. 

Spectrum Ima kar precej posebnosti (in neka] jih je prav slmpatidnih), vse pa so 
upoltevane V priduiodem prirodniku. 

Knjiga je namenjena vsem, ki imajo racunalnik ZX Spectrum, pa so vse do Panes 
zaman Iskali dober in celovit prirocnik v domacem jeziku, ki bi podrobno, a vendar 
preprosto in nazorno opisal vse, kar Spectrum zmore. 

Prav pa bo pridla tudi tistim, ki radunalrika §e nimajo, pa bi se kijub temu radi 
naucili programiranja v programskem jeziku BASIC, se spoznali s tern racunalnikom 
ter njegovo dodatno opremo. Pri primerih so namrec vselej prikazani tudi rezultati, 
pri vseh pomembnejsih primerih pa je podrobno opisano, kaj se zgodi, ko program 
sproiimo- 
Iz vsebine: 

- osnove radunalnistva in programiranja 

- prikljuditev radunalrika 

- tipkovnica 

- BASIC za ZX Spectrum 

- dodatna oprema - prikijuditev in uporaba 

- seznam sistemskih spremenijivk 

- pregled vseh stavkov, ukazov, lunkcij in obvestil 
V knjigi je opisano tudi delo z vmesnikom ZX 
interface I, ki omogoca povezavo vec 
Spectrumov v mrezo, prikijuditev mikrotracnih 
enot in povezavo Spectrumaz 
radunalniki drugih proizvajalcev. 

Knjiga ima 190 strani 

KNJIGO LAHKO KUPITE V VSEH BOLJSIH 
KNJIGARNAH ALI PA NAROCiTE 
NA NASLOV: 

BASIC, P, P. 302, 61001 LJUBLJANA. 


cena: 1500 din
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1985 03"

See other formats
